Po 11 letih pravnomočno zaključen stečaj Casinoja Maribor, zgradba pa je od lanske jeseni v posesti potomcev izvornih lastnikov, ki živijo v ZDA

Mariborsko sodišče je pravnomočno zaključilo stečajni postopek v družbi Casino Maribor, ki ga je vodila stečajna upraviteljica Melita Butara. Trajal je 11 let, saj je ves ta čas hkrati tekel denacionalizacijski postopek za Veliko kavarno na Glavnem trgu 1, ki je pripadla medtem že pokojnemu upravičencu Rudigerju Thalmannu oziroma njegovi vdovi.

Po propadu kazinoja v središču mesta je brez dela ostalo 28 ljudi, denacionalizacijski postopek pa se je vlekel kar 23 let in je bil zaključen julija lani, ko je ministrstvo za kulturo izdalo odločbo in nato jeseni 2021 nepremičnino predalo v posest v ZDA živeči vdovi Izoldi Thalmann.

Kot je razvidno iz končnega poročila stečajne upraviteljice, je bilo nepremično premoženje podjetja ob stečaju ocenjeno na 2,3 milijona evrov. Nekaj preostalega premoženja, med drugim garažni boksi, igralniška oprema, avtomobil, računalniki, pohištvo in zaloge, ocenjenega na skoraj 270.000 evrov pa so prodali za dobrih 80.000 evrov. Večji del opreme je bil sicer odpisan zaradi neuporabnosti in ker je bila ta vgrajena v stavbo, ki jo je prevzel denacionalizacijski upravičenec.

V stečajni masi se je znašlo še za slabih 100.000 evrov gotovine v blagajni in na računu dolžnika, ob tem pa je upraviteljica na dražbi za 10.500 evrov prodala še blagovne znamke – imena treh hotelov v lasti Term Maribor, podjetja, ki je bilo nekoč lastniško povezano s Casinojem Maribor.

V stečajnem postopku je 73 upnikov prijavilo za nekaj več kot tri milijone evrov terjatev, od tega je bila priznana ločitvena pravica v višini dobrih 73.000 evrov, delavcem je Butara priznala za 555.000 evrov prednostnih terjatev, ostali znesek pa so predstavljale priznane navadne terjatve. NLB je kot prijaviteljica ločitvenih terjatev prejela le 2,6 odstotka, delavci pa skupaj 91.000 evrov oziroma skoraj 16,5 odstotka vseh prijavljenih terjatev.

Še pred izdano denacionalizacijsko odločbo se je spor o lastništvu stavbe dolgo vlekel tudi med Casinojem Maribor v stečaju in mariborsko občino, sodišče pa je odločilo, da sta vsak polovična lastnika ene najbolj znamenitih zgradb v mestu. Ta odločitev je postala nična, saj je celotna zgradba, znana pod imenom Terezijin dvor, zdaj šla v roke potomcev mariborskih mlinarjev in testeninarjev Jožefa in Rudolfa Franza, ki sta jo dala zgraditi leta 1913.

V svoji več kot stoletni zgodovini je zgradba štirikrat spremenila ime: najprej so jo imenovali Teresiennhof (Terezijin dvor), nato Velika kavarna sledil je Casino Maribor, od leta 2012 pa je v pritličnem delu zgradbe t.i. Salon uporabnih umetnosti.