Trajnostni razvoj: nove možnosti za delovna mesta in prenovljeno gospodarstvo

Na dogodku na temo »Biogospodarstvo nova razvojna in poslovna priložnost v agroživilstvu« je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS predstavila priložnosti, ki jih ponuja biogospodarstvo na področju agroživilstva in rezultate štiriletnega mednarodnega projekta AlpBioEco iz programa Interreg Območje Alp. Trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo in biogospodarstvo predstavljajo številne možnosti za nov gospodarski razvoj in oblikovanje novih razvojnih politik, zlasti na podeželju in tudi širše. Po besedah Tanje Gorišek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se biogospodarstvo pomembno vključuje v strateški načrt skupne kmetijske politike po 2021 na več ravneh.

Prav tako trajnostni razvoj daje tudi možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, trajnostne izrabe naravnih virov in prenovljen gospodarski zagon. V Sloveniji kmetijstvo prispeva glavnino zaposlenih v sektorju biogospodarstva. Največji delež dodane vrednosti je ustvarjen v sektorju prehrane, kemični in farmacevtski industriji ter na področju gozdno-lesnih verig. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je izpostavila pomen agroživilstva v Sloveniji, ki se vse bolj usmerja v biogospodarstvo in trajnostno uporabo obnovljivih virov.

Potenciali, ki jih ima biogospodarstvo v Sloveniji, so zlasti v lesni biomasi. Slovenija je dežela gozdov, ki pokrivajo 58,2 % površine. Neizkoriščeni potenciali lesne biomase so najvišji pri lesu slabše kakovosti, pa tudi pri stranskih proizvodih in ostankih iz lesnopredelovalne industrije. Potenciale biomase kmetijskega izvora je bolje izkoriščati v smislu kaskadne rabe – bioaktivne komponente, vlakninski materiali, volna, proizvodi višje dodane vrednosti (sirotka) in manjše bioplinarne. Obstajajo raznolike možnosti izboljšanja rabe odpadkov in stranskih tokov v živilskopredelovalni industriji. Te so najbolj izrazite v mlekarstvu in pivovarski industriji. Priložnosti so tudi v izolaciji biološko aktivnih komponent, proizvodnji mikrobnih encimov, izolaciji vlaknin za izdelavo papirja/embalaže, otrobi, tropine in drugo. Potenciale imamo tudi za zmanjšanje obsega odpadne in zavržene hrane. Po besedah Tanje Gorišek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se biogospodarstvo pomembno vključuje v strateški načrt skupne kmetijske politike po 2021 na več ravneh.

Prehod v nizkoogljično poslovanje

Po besedah mag. Ladeje Košir Godina, mednarodne strokovnjakinje za krožno gospodarstvo, ustanoviteljice in izvršne direktorice instituta Circular Change, sta kreativnost in inovativnost v središču krožnega gospodarstva. V Evropski uniji je poraba biomase v 59 odstotkih namenjena za proizvodnjo krmil in hrane, 17 % za bionergijo, 4 odstotke za biogoriva in 20 odstotkov za druge izdelke. Kompetence za izhod iz krize so inovativnost, kreativnost, sistemski pristop, kritično razmišljanje in oblikovanje. Krožno gospodarstvo je priložnost in prebojna inovacija. Informacije o priložnostih za razvoj krožnega gospodarstva v novem programskem obdobju je podala mag. Marija Čebular Zajec z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Preko Slovenske industrijske strategije se želi uresničiti vizijo razvoja slovenske industrije kot zelene, ustvarjalne in pametne. V okviru prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo posebej izpostavlja biogospodarstvo, ki zajema vse sektorje in sisteme, ki temeljijo na pridobivanju in predelavi bioloških virov, njihovih funkcijah in načelih. Izkoristiti je treba razvojni potencial, ki ga omogočajo domači naravni obnovljivi materiali, kot je industrija, temelječa na lesu in ostalih naravnih obnovljivih materialih. Za učinkovit prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo bo potrebno prilagoditi vse politike od industrijske, raziskovalno-inovacijske, do politike izobraževanja in zaposlovanja. Pojavlja se potreba po vključitvi krožnega gospodarstva v naslednji operativni program tako s posebnimi javnimi razpisi za krožno gospodarstvo (tematizacija) kot s funkcionalnim poudarkom pri drugih področjih (naložbah v inovacijske projekte).