Mesec ima bolj trden odnos do bureka kot do koalicijskih partnerjev; z Levico v KUL ponavlja zgodbo iz časov podpore Šarcu
Tudi akterjem znotraj KUL postaja vse bolj jasno, da tako ne gre več naprej. Po vseh vzorcih in politiko iz preteklosti je jasno, da KUL sestavljajo elementi, ki niso kompatibilni niti po programu, niti po načinu delovanja, to pa velja tudi za karakterje posameznih liderjev, ki se prekrivajo oziroma dominirajo nad drugimi zdaj na enem zdaj na nekem drugem področju.
Danes je pred mikrofone v DZ stopil koordinator Levice in razglasil svoje nezadovoljstvo z dogajanjem v koaliciji KUL. Enako kot ob zavrnitvi podpore vladi Marjana Šarca je zagotovil, da je Levica na začetku 100 odstotno podpirala takratno vladno koalicijo, je tokrat povedal, da je Levica 100 odstotni partner koalicije KUL.
“Kljub vsem pripetijam v zadnjih mesecih nismo nikoli skakali pred kamere ali javno provocirali sporov znotraj Koalicije ustavnega loka (KUL),” je v izjavi, ki je bila sicer namenjena zahtevi za odprtje petkove seje odbora DZ za zadeve EU, povedal Mesec. Po njegovih navedbah si vsi želijo ali delajo na tem, da bi lahko bila konstruktivna nezaupnica vložena čim prej, da se preštejejo.
Mesec je razkril nesoglasja znotraj KUL in se zavzel za to, da bi organizirali srečanja/sestanke, kjer bi se prešteli in ugotovili ali ima še smisel vztrajati skupaj.
Napovedal je, da se bodo partnerji KUL o dogajanju v svojih vrstah pogovorili na prvem sestanku prihodnji teden. “Tam se bo tudi treba odločiti, kako naprej,” je dodal Mesec.
Po sestanku prihodnji teden bo, kot pravi, odgovoril tudi na vprašanje, ali ima predsednik DeSUS Karl Erjavec še zaupanje Levice oz. ali je po njihovem mnenju še vedno najprimernejši kandidat za predsednika potencialne vlade.
Znotraj koalicije KUL je imela te dni pomisleke tudi voditeljica SD, ki je izrazila pričakovanje, da bodo strnili vrste in nadaljevali svoja prizadevanja rušenja vlade Janeza Janše. Izrazila je nezadovoljstvo s prepočasnim razvojem dogodkom. Kot vemo je Tanja Fajon ena najbolj nestrpnih v čakanju na padec aktualne vlade, zato je tudi razumljivo, da je prva to tudi javno povedala. Tanja Fajon je ob tej priložnosti tudi zahtevala od Karla Erjavca, da se izjasni kako je z odnosom njegovih poslancev do koalicije KUL.
V KUL je završalo ob spoznanju, da po Damijanu tudi Erjavec ni uspešen pri pridobivanju glasov za podporo nezaupnici. Erjavec je namreč 19. januarja ob nestrinjanju dela KUL, tudi Levice, umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade. Napovedal je vnovično vložitev konstruktivne nezaupnice takoj, ko bodo prisotni vsi poslanci, ki jo podpirajo. Tedaj je namreč ugotavljal, da so nekateri odsotni zaradi okužbe s koronavirusom ali samoizolacije.
Erjavec ima sicer težave s podporo svojih poslancev, ki tudi potem, ko je svet stranke podprl formalno priključitev stranke v KUL, dajejo različna sporočila. V torek so se poenotili, da bodo še naprej delovali v eni poslanski skupini.
Kljub nasprotujočim se novicam in sporočilom iz poslanske skupine DeSUS pa je vendarle jasno nekaj in to je, da niso navdušeni nad podporo Karlu Erjavcu in niso navdušeni nad delovanjem KUL in sodelovanjem v tej koaliciji.
Vse bolj se torej pojavljajo nesoglasja, ki so na las podobna nesoglasjem iz koalicije, ki je tvorila vlado Marjana Šarca. Ta nesoglasja so januarja lani privedla Marjana Šarca do odločitve, da je odstopil kot predsednik vlade.