Hrvaška v Jadranskem morju vzpostavlja izključno gospodarsko cono, a ta v nobenem pogledu ne bo spreminjala režimov plovbe

Hrvaška bo s ponedeljkom v Jadranskem morju vzpostavila izključno gospodarsko cono. Po napovedih naj bi jo vzpostavila hkrati z Italijo, ki pa še ni končala notranjih postopkov. Hrvaška in Italija sicer nameravata s cono predvsem zaščititi morje, k čemur sta povabili tudi Slovenijo. V petek bo na to temo potekalo srečanje strokovnjakov.

Hrvaški sabor je sklep za vzpostavitev izključne gospodarske cone v Jadranskem morju sprejel 18. decembra lani, 21. januarja pa je podprl še predlog vlade, da se to uresniči s 1. februarjem. Nato naj bi se začela pogajanja med Zagrebom in Rimom o razmejitvi pasov.

Kot je tedaj v saboru utemeljeval hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, predstavlja razglasitev nadgradnjo hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je Hrvaška razglasila leta 2003. Z izključno gospodarsko cono pa bo Hrvaška dobila še ekskluzivne pravice glede gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra.

V Italiji medtem postopki za razglasitev cone še niso končani. Poslanska zbornica je že potrdila zakon, ki daje italijanski vladi možnost njene razglasitve, senat pa še ne. Ni še določeno, kdaj bodo senatorji odločali o tej pobudi, zadevo pa dodatno zapleta še odstop vlade, zaradi česar je nemogoče napovedovati, kdaj bi Italija lahko razglasila svojo cono, so za STA pojasnili na italijanskem veleposlaništvu v Ljubljani.

Možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale sicer državam daje konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS). V tej coni država lahko razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju. Gre torej za izključno pravico do ribolova, črpanja nafte in drugih dejavnosti.

Hrvaška napoved razglasitve cone je konec novembra oziroma v začetku decembra lani precej razburila slovensko javnost, saj se je s tem odprlo precej vprašanj, povezanih z arbitražno razsodbo, od meje na morju s Hrvaško do stika z odprtim morjem, ki ga po uvedbi teh con v Jadranu ne bi bilo več.

Slovenska vlada je nedavno pojasnila, da hrvaška razglasitev cone ne vpliva na izvajanje arbitražne razsodbe, saj načrtovana cona ne posega niti v vsebino niti v območja, določena s to razsodbo. Poleg tega Slovenija tudi zaradi arbitražne odločitve nima pravice do razglasitve lastne cone in zato nima več pravnih razlogov za nasprotovanje Hrvaški in Italiji. Res pa je, da je v skladu z omenjeno konvencijo v polzaprtih morjih, kakršno je Jadransko, odločitve o razglasitvi izključnih gospodarskih con treba sprejemati v dogovoru z ostalimi državami.

Slovensko vlado je pomirilo vabilo Rima in Zagreba na skupne pogovore, ki so se nato odvili v Trstu 19. decembra na ravni zunanjih ministrov. Sprejeta je bila tudi skupna izjava “o sodelovanju pri upravljanju Jadrana”, ki je ministri sicer niso podpisali, so pa skupaj poudarili, da si Slovenija, Italija in Hrvaška “delijo vizijo Jadranskega morja kot mostu, ki združuje ljudi v regiji, in kot vir blaginje za vse”.

V Trstu so tudi vzpostavili mehanizme za skupno reševanje vprašanj glede zaščite morja ter za skupno sodelovanje na področju gospodarskega razvoja in povezljivosti. Jadransko morje kot polzaprto morje z veliko gostoto pomorskega prometa in občutljivim ekosistemom potrebuje celovit pristop za zaščito okolja, preprečevanje tveganj in zagotavljanje trajnostnega razvoja, so se zavzeli.

Konkretnejši pogovori naj bi se zdaj v petek na videokonferenci nadaljevali na strokovni ravni, mehanizme sodelovanja pa bodo potem predvidoma marca spet usklajevali zunanji ministri. Kot je 11. januarja v državnem zboru nakazal zunanji minister Anže Logar, pa naj bi dogovor o tovrstnem sodelovanju na koncu formalizirali premierji vseh treh držav.

Z vzpostavitvijo tega mehanizma sodelovanja na strokovni in politični ravni se bodo za skupno mizo reševala vprašanja, ki glede zaščite morja zadevajo vse tri države, je poudaril Logar. Kot primer je navedel onesnaženje, ki se iz ene države že zaradi morskega toka lahko hitro razširi na vse tri. Brez te pobude bi bilo takšna vprašanja težje reševati, je prepričan.

Logarja ne skrbi dejstvo, da z italijansko in hrvaško razglasitvijo izključno gospodarskih con v Jadranskem morju ne bo več odprtega morja. Izključni gospodarski coni Hrvaške in Italije bosta postali tudi coni EU, v katerih imajo ribiči ostalih članic na podlagi skupne ribiške politike EU enak dostop do voda in virov, tako da posledic za slovenske ribiče ne bi smelo biti.

Logarja tudi ne skrbijo pomisleki, da bi morda Hrvaška pod kakšno pretvezo ustavljala ladje na poti v Luko Koper. “Težko si predstavljam, da bi kdorkoli kršil eno temeljnih svobod EU, kar je prost pretok blaga,” je dejal Logar po januarski seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, kjer je dobil soglasno podporo za nadaljevanje dosedanjih aktivnosti na tem področju.

Logar je tedaj spomnil, da se teritorialne vode Hrvaške in Italije že zdaj stikajo pri otoku Palagruža in da že sedaj ladje, ki plujejo v Severni Jadran, potujejo proti severu preko hrvaških teritorialnih voda, proti jugu pa preko italijanskih. “Kar pomeni, da če bi kdo želel nagajati, bi to lahko počel že danes,” je dejal in zagotovil, da izključna gospodarska cona v nobenem pogledu ne bo spreminjala režimov plovbe.