Kdo se boji Slovenske vojske in zakaj jo imamo

Zavrnili so 37.a člen Zakona o obrambi

Piše: Davorin Kopše

Za uvod

Zadnje čase bentim predvsem čez zamude pri ukrepanju prejšnje vlade, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, čez anemičnost evropskega komisarja za krizno upravljanje Lenarčiča (razen nekih izjav o nujnosti ukrepanja in solidarnosti praktično nič), čez nenavadna (PR) ravnanja predsednika republike in čez vse neodzivne, ki so zaradi različnih interesov in špekulacij prevzeli vlogo kalkuliranja, manipulacij in cincanja. V tej kolumni se bom »pozabaval« z razmišljanji o uporabi Slovenske vojske in kritiko nasprotnikov. Ne razumem namreč zakaj Slovenec slovenskega vojaka ne želi videti v slovenskem prostoru. Tega kot rečeno ne morem razumeti, ne razumem in tudi nočem razumeti, saj bi se na ta način z njimi poistovetil, česar prav tako nočem.

Včasih me med kritiko tudi čustveno zanese in postanem politično nekorekten, ampak to se mi zdi v tem trenutku z moje pozicije precej nepomembno. Gre mi pač predvsem za to kaj je prav in kaj ne. Na koncu koncev mi tudi v času osamosvojitvene vojne ni bilo všeč držati za puško, ampak tako je bilo prav in bi ponovil, če bi bilo treba in če bi bil v stanju to izvesti.

Slovenska vojska

Ko govorimo o Slovenski vojski običajno ni treba posebej poudarjati čigava je. Tokrat je očitno treba nekaterim dobesedno zavpiti na uho, da je to naša Slovenska vojska! Gre za državotvorno vojaško obrambno silo, ki ljudem in državi zagotavlja varnost. Pravzaprav gre za največjo mogočo stopnjo varnosti, ki jo je neka nacija sposobna zagotavljati na svojem teritoriju. Gre za skupek resursov in tistega, kar temu nasprotuje. Žal imamo v državi tudi sile, ki so nastrojene zoper svojo lastno vojsko.

Res sem bil več kot dvajset let pripadnik Slovenske vojske na različnih nivojih in sem zato morda malo bolj pripaden. Upam, da mi tega kdo ne šteje v slabo. Vprašanje je zakaj in iz kakšnih umazanih interesov lahko kdorkoli Slovensko vojsko zavrača in njeno uporabo celo razglaša za krepitev represije. Trdim, da odnos do Slovenske vojske kaže na odnos do slovenske države in Slovencev, zato z gnusom zavračam vse poskuse oslabitve in onemogočanje Slovenski vojski, da nemoteno in v kar se da odličnih pogojih opravlja svoje poslanstvo, ki je:

»Da v sodelovanju z zavezniki izvaja vojaško obrambo Republike Slovenije, odvrne vojaško agresijo na Republiko Slovenijo, vzpostavi suverenost na celotnem ozemlju Republike Slovenije ter prispeva k mednarodnemu miru in stabilnosti.«

Definicijo sem poiskal na spletni strani Slovenske vojske, naj pa povem, da gre za definicijo v najširšem smislu. Znotraj tega lahko najdemo množico segmentov, ki so pomembni za krepitev moči in zavesti naroda. V svoji današnji kolumni se bom dotaknil aktualnega političnega dogajanja in političnih manipulacij, ki nam jih dnevno servirajo določeni politični krogi. Ne gre za neko divjo vojsko, ampak gre za vojsko demokratične države pod demokratičnim nadzorom s plemenito zgodovino. To je vojska, ki je obranila samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije.

Že vsaj od leta 2015 se soočamo z množičnimi ilegalnimi migracijami, ki atakirajo na evropska tla. Ni prvič v zgodovini, da se migracije dogajajo in ni prvič, da nas nasilne migracije resno ogrožajo. Če smo svoje odklonilno mnenje do prišlekov do pred kratkim utemeljevali s tem, da niso kompatibilni kulturno, razvojno v smislu oblike in stopnje demokratičnosti, načinu širjenja verskega prepričanja, odnosa do žensk in še čem, lahko zdaj dodamo še, da v času širjenja novodobne kuge – koronavirusa, kot vse druge migracije, prinašajo tudi to nevarnost. Ob spoznanju kako resno nas ogroža koronavirus smo odločno omejili turizem, poslovna potovanja, znanstveno raziskovalne poti in drugo, zato je nerazumljivo in neumno puščati vnemar tovrstna invazivna »potovanja«.

Pojdimo k današnji temi

V okviru poslanstva, ki ga ima Slovenska vojska v svojstvu obrambe domovine in zagotavljanja varnosti je bil v DZ leta 2016 že uporabljen dodaten 37.a člen Zakona o obrambi, ki daje vojski za varovanje meje nekatera dodatna pooblastila. Gre za minimum nujnega, da bi lahko vojska nudila pomoč policiji pri varovanju meje in jo razbremenila, da bi lahko učinkoviteje izvajala svoje redne naloge na celotnem območju Republike Slovenije. Ta člen se lahko uveljavi le za določen čas največ treh mesecev in ga je treba periodično podaljševati, če za to po določenem času še vedno obstajajo razlogi. Danes so ti razlogi več kot očitni, zato je vlada sprejela odločitev in predlog poslala v DZ, kjer pa imajo določene politične sile še vedno pomisleke. Vsiljuje se vprašanje zakaj. Zakaj naj bi se bali lastne obrambne vojske, ki ima za poslanstvo obrambo države in svojega prebivalstva?

Vojske se ne bojijo, manipulirajo

Začetki Slovenske vojske segajo v čas pred osamosvojitvijo, ko se je postrojila v Kočevski Reki in se javno pokazala Slovencem in državljanom. Takratna postrojitev nam je dala dodaten pogum pred odločitvijo, da uresničimo svoje sanje in se osamosvojimo, kar se je prav s polnim angažiranjem te vojske tudi udejanjilo.

Tam v tistem času so tudi temelji sovraštva in nenaklonjenosti nekaterih do te nacionalne vojske, ki je bila v zadnjih tridesetih letih na mnogih preizkušnjah in nemalokrat žrtev eksperimentov tistih, ki so se po nasprotovanju osamosvojitve neupravičeno povzpeli na oblast in na mnoge pomembne položaje odločanja. Naj na tem mestu še enkrat spomnim na Romana Jakiča (v mojih očeh prav on najbolj izstopa), ki je po nasprotovanju osamosvojitvi in Slovenski vojski postal celo obrambni minister. Pripada političnim silam, ki združujejo svojo protislovensko moč v političnih strankah: Socialni demokrati, Levica, Stranka Alenke Bratušek in tudi Liste Marjana Šarca, če naštejem le trenutne parlamentarne stranke s tega neslavnega arzenala. Gre bodisi za neposredne ali za posredne dediče propadlega in na referendumu/plebiscitu zavrnjenega totalitarnega sistema, bodisi za stranke, ki so bile za ohranjanje duha tistega sistema sestavljene v času samostojne Slovenije. Kdor pozorno in kritično spremlja njihovo delovanje v vseh teh letih lahko jasno vidi, da so njihove odločitve pretežno odločno proti interesom Slovenije in Slovencev.

V duhu, ki ga opisujem zgoraj, vlagajo vse svoje politične in tudi druge napore v to, da bi preprečili angažiranje Slovenske vojske pri preprečevanju zgoraj opisanih pogubnih migracij, ki se dnevno valijo proti slovenski južni meji. En triumf Slovenske vojske, ki so jo te iste protislovenske sile pred spopadom z njihovo JLA predhodno razorožile, jih moti, kar jim še danes ne da spati, občutki pa jim ne dovolijo, da bi jo končno sprejeli za svojo in ji še enkrat dovolili opraviti njeno vlogo. Nekoč je njihov voditelj Tito izjavil, da je za svoje ideale pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje in lagal. Za svoje ideale je bil pripravljen žrtvovati življenja drugih in to tudi dosledno počel. Ne dovolimo naslednikom njegovega duha, da nadaljujejo s to prakso!

Seveda je prav, da se v interesu demokracije in parlamentarnih manir z njimi pogovarjamo, da se jim predstavi aktualna situacija na terenu in grožnje, ki so prisotne. To je dolžnost demokratičnih sil, ni pa dolžnost naroda, da še naprej s sklonjeno glavo to njihovo škodljivost mirno sprejema. Jasno je treba povedati, da bo posledice za svoja ravnanja vsakdo nosil sam. Zato je še kako nujno, da preprečimo njihovo manipuliranje z ljudmi. Ne sme jim več uspevati z njihovimi sladkimi besedami prepričati množic, da jim sledijo v svojo lastno pogubo. Točka obračuna so demokratične in svobodne volitve.

Vlada Marjana Šarca ni resno jemala nevarnosti migracij in ni jasno jemala pretečega virusa, ki je prihajal in na konci prišel tudi k nam. Hvala Bogu je njegova vlada razpadla tudi zaradi nesposobnosti akterjev in na koncu je tik pred eskalacijo virusa vajeti prevzela nova vlada, ki vse od svojega imenovanja vlaga nadčloveške napore v to, da bi nadoknadila zamujeno. Pri tem je prioriteta boj za zajezitev koronavirusa in tudi končna zmaga nad njim. V ta namen je bilo treba sprejeti mnoge ukrepe, ki so posegli tudi v običajen utrip našega življenja tako na domovih, kot v javnem življenju in tudi na delovnih mestih. Da bi lahko vlada poostreno nadzirala izvajanje ukrepov, ki rešujejo življenja, mora uporabiti vse razpoložljive resurse, med katerimi je tudi policija. Ker je policija zelo angažirana pri varovanju meje, je njena moč za opravljanje rednih nalog znotraj države zmanjšana in za izvajanje varovanja meje nujno potrebuje pomoč. To pomoč ji lahko kvalitetno nudi le vojska, zato je aktivacija 37.a člena Zakona o obrambi še kako nujna.

Še ena utemeljitev trditve, da gre za manipulacijo

Na vsa usta trdijo, da gre z dodelitvijo dodatnih pooblastil Slovenski vojski za krepitev represije. Za kakšno represijo gre, lahko vsak presodi že s hitrim preletom določil zakona, ki se glasi:

(1)Če to zahtevajo varnostne razmere, lahko Državni zbor na predlog vlade z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske, skupaj s policijo, izjemoma, pri širšem varovanju državne meje, v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade iz četrtega odstavka prejšnjega člena , izvajajo tudi naslednja pooblastila:

1.     opozarjajo;

2.     napotujejo;

3.     začasno omejujejo gibanje oseb;

4.     sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

(2)Pooblastila iz prejšnjega odstavka izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste.

(3)O opravljenih pooblastilih iz prvega odstavka tega člena  nemudoma obvestijo policijo.

(4)Državni zbor v aktu iz prvega odstavka tega člena  določi rok, v katerem lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz prvega odstavka tega člena , in ki sme trajati le nujno potreben čas za izvedbo, vendar ne več kot tri mesece. Obdobje iz prejšnjega stavka se lahko pod istimi pogoji ponovno podaljša.

Zdaj pa naj kdo pri zdravi pameti potrdi tezo, da gre ob trenutni situaciji v državi in Evropi ob uporabi teh pooblastil vojski za krepitev represije. Naj k temu dodam, da za zajezitev virusa in v pomoč za obvladovanje razmer vojsko uporabljajo mnoge druge evropske in svetovne države.

Sam trdim celo, da bo 37.a člen kmalu celo premalo, saj se bo pritisk migrantov v vsakem primeru povečal in to ne glede na to ali bomo kmalu uspeli premagati koronavirus ali ne.

V tej fazi žal ni mogoče zagotoviti podpore še strožjim ukrepom. Vsaj ne po poti spreminjanja Zakona o obrambi, za kar je potrebna dvotretjinska parlamentarna podpora, oziroma najmanj 60 glasov poslancev. To je tudi glavni razlog zakaj se kljub vsem pomislekom o zadostni moči navedenih pooblastil v tej fazi močno zavzemam za sprejetje tega člena, saj je vsaka dodatna možnost za dosego cilja več in bolje kot nič.

——

Na nočni seji parlamentarnega odbora za obrambo (iz 1. na 2. april 2020) so poslanci LMŠ, SD in Levice glasovali proti aktivaciji 37.a člena ZObr, zato predlog vlade ni dobil zadostne podpore in bo treba za zavarovanje Slovenije in nas vseh, ki tukaj živimo, poiskati druge rešitve. Našli jih bomo, ker moramo preživeti, nedvomno pa bo to zaradi politikantstva in zlonamernosti še enkrat več precej dražje, kot bi bilo treba in bojim se, da cene ne bomo plačali le v denarju.

Vsekakor ne smemo odnehati, ker gre za nas vse in za našo skupnost, predvsem pa ne smemo pozabiti kaj se je v tej noči zgodilo in kdo je za to odgovoren.

p.s.

Moja trenutna profilna fotografija izraža podporo uporabi vojske za varovanje meje, zato je tudi  naslovna fotografija tega prispevka

Na Twitterju sem zaznal nekaj negodovanja zaradi moje fotografije. Med »kritiki« je bil za trenutek tudi znani slovenski nogometni vratar Mladen Dabanović, ki je zapisal nekako takole: »Tale gospod pa ne dela ravno reklame Slovenski vojski. Recite mi, da na sliki ni prava pištola.«

Objavo je umaknil, saj je najbrž spoznal svoje prenagljeno in zmotno razmišljanje.

Javno sem svojo fotografijo pojasnil takole: »Moja profilna fotografija v uniformi SV izraža izrazito defenzivno držo, kar nujno potrebujemo na južni meji skupaj z uveljavitvijo 37.a člena ZObr. To je vse in verjamem, da odslej ne bo težko razumeti :)«

Dodajam: »Vojska brez orožja ni vojska kot nogometaš brez žoge ni nogometaš.«

In ja, pištola je prava 🙂

In še čisto za konec

Nikoli v življenju mi ni šlo prioritetno za položaje, za prestiž, za funkcije in ne gre mi za eksistenco, ker jo imam. Gre mi predvsem za ohranitev pošteno pridobljenega, za pravico, za Slovenijo, za mir, za zdravje in druge človeku pomembne dobrine, zato oportunizma resnično ne maram. To je bistvo, ki si ga želim v politiki neglede na opcijo. Za zdaj tega očitno v odločilnem delu še vedno žal ni. Še vedno gre za Slovenijo!

V duhu tega je moje pisanje povsem usklajeno z mojimi razmišljanji.

Živimo v času, ko si v prvi vrsti zaželimo zdravja, ne pozabimo pa tudi na svobodo in varnost. Skupaj smo močnejši, a tudi sami smo lahko močni.