V HDZ vrenje po porazu na predsedniških volitvah, osti kritike operjene zoper šefa HDZ Plenkovića

Poraz kandidatke HDZ, predsednice države Kolinde Grabar-Kitarović, na predsedniških volitvah na Hrvaškem, je odprl prostor za nove napade nezadovoljnih članov vladajoče stranke na predsednika hrvaške vlade in HDZ Andreja Plenkovića. Nezadovoljneži v HDZ pa niso enotni in zdi se, da Plenković zaenkrat obvladuje razmere.

Vrh HDZ je dva dni po zmagi kandidata SDP Zorana Milanovića obravnaval razloge za poraz. Podrobnejšo analizo so sicer napovedali za prihodnji teden. Grabar-Kitarovićeva je imela med kampanjo jasno Plenkovićevo podporo, ki očitno ni zadostovala za to, da bi HDZ svojega predstavnika na Pantovčaku ohranila tudi v naslednjih petih letih.

Med članstvom HDZ je videti vse več čemernih obrazov zaradi smeri, v katero Plenković pelje največjo hrvaško politično stranko. Uveljavljeno je mnenje, da je stranko popeljal preveč proti politični sredini ter da so s sprejetjem istanbulske konvencije izgubili znaten del konservativnejših volivcev.

Odkrite nasprotnike znotraj stranke je bilo videti že, ko je premier Plenković sklenil koalicijsko pogodbo z liberalno Hrvaško narodno stranko (HNS), potem ko je prekinil koalicijsko sodelovanje s konservativnim in desnici naklonjenim Mostom neodvisnih list.

Skrajno desnemu krilu stranke ni po godu niti sodelovanje v vladi s Samostojno srbsko demokratsko stranko (SDSS), čeprav gre za stranko, ki je redno blizu vlade, ne glede na to, ali jo vodi premier iz vrst HDZ ali iz SDP.

Nezadovoljstvo je naraslo tudi lani, ko je Plenković na vrh kandidatne liste HDZ za evropske volitve uvrstil manj znane člane, ki so mu blizu. Njegova odločitev se je odrazila tudi na končnem izkupičku HDZ, ki so ga mnogi ocenili kot poraz, saj je šlo za doslej enega najslabših volilnih izidov še zmeraj najmočnejše hrvaške politične stranke.

Nezanemarljiv ni niti znotrajstrankarski spopad v volilni trdnjavi HDZ v Liki, ki je po izrednih strankarskih volitvah pripeljal do razkola v tamkajšnji podružnici.

Hrvaški premier odločno zavrača vse obtožbe, da so njegove poteze pripeljale do izgube zaupanja dela tradicionalnih volivcev HDZ, čeprav to po evropskih kažejo tudi predsedniške volitve.

Plenković zavrača tudi kritike, da je popeljal stranko proti politični sredini. Odkar je prevzel mandat, skuša vlado in stranko poskusil predstaviti HDZ kot sodobno evropsko demokrščansko stranko, a je pri tem – za razliko od večine svojih evropskih kolegov – pokazal veliko potrpežljivosti in strpnosti do skrajno desnih tendenc v hrvaških družbi in tudi v stranki.

Med drugim ni odstranil sporne plošče z zloglasnim ustaškim pozdravom iz bližine nekdanjega ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Prav tako si prizadeva za izjeme pri uporabi ustaških simbolov v javnosti, ko gre za njihovo uporabo v domovinski vojni. V saboru ni omejeval jastrebov HDZ, ki v imenu stranke predstavljajo svoja pogosto skrajno desna stališča na različnih področjih.

Hkrati pa je res, da je Plenković liberalec v primerjavi s predhodnikom na čelu HDZ Tomislavom Karamarkom, ki si je odkrito prizadeval oblikovati HDZ kot ultrakonservativno klerikalno stranko.

Plenkovića letos čakajo parlamentarne volitve in redne znotrajstrankarske volitve v HDZ. Zaenkrat se izogiba odgovoru na vprašanja o vrstnem redu prihajajočih volitev, a je težko pričakovati, da se bo odločil za parlamentarne volitve v prvi polovici leta, ko Hrvaška predseduje Svetu EU.

Glede na statut HDZ je strankarske volitve pričakovati sredi pomladi, medtem ko je skrajni termin za parlamentarne volitve letošnja jesen.

Medtem ko pod površjem tli nezadovoljstvo, v HDZ vztrajajo, da v stranki ni vojne. Tudi Plenkovićev položaj na njenem čelu je zaenkrat videti kot relativno varen, ker njegovi nasprotniki niso udarili z vso močjo, čeprav gre večinoma za bolj desno in konservativno frakcijo stranke.

Predsedniške ambicije v HDZ sta zaenkrat napovedala bivša zunanja ministra Miro Kovač in Davor Ivo Stier. Možni kandidaturi sta nakazala tudi vukovarski župan Ivan Penava in Karamarko. Kljub podobi poraženke ni mogoče izključiti niti morebitnega strankarskega angažmaja Grabar-Kitarovićeve, ki je napovedala, da bo po odhodu s Pantovčaka ostala na Hrvaškem.

Zato je pred parlamentarnimi volitvam na obzorju široka fronta proti HDZ, ki jo na krilih Milanovićeve zmage napoveduje opozicijska SDP v sodelovanju z večino ostalih strank leve sredine in sredine. Plenkoviću in HDZ bodo tako verjetno pomagali poenotiti volilno telo pred naletom levice, a bodo tudi omejili povolilni koalicijski potencial na skrajno desnico, na katero računa tudi poraženec prvega kroga predsedniških volitev Miroslav Škoro.

Javnomnenjske raziskave so že mesece pred predsedniškimi volitvami pokazale trend, da prednost HDZ peša, medtem ko se SDP krepi. HDZ je pred letom dni imela 14 odstotkov prednosti pred SDP, decembra lani pa je bila njena prednost v okvirh triodstotne statistične napake. (sta)