Kurz v Bruslju o Avstriji kot mostu med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU

0

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes prvič po vnovičnem prevzemu vodenja vlade obiskal Bruselj. Po srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je omenil, da mora Avstrija odigrati vlogo mostu med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU. Von der Leynova od nove vlade pričakuje tudi konstruktivno vlogo pri migracijskih vprašanjih.

Kurz je po srečanju s prvo med evropskimi komisarji kot ključna vprašanja omenil krepitev gospodarske konkurenčnosti EU ter odločno politiko pri vprašanjih, povezanih s priseljevanjem in bojem proti podnebnim spremembam, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Kurz, čigar ljudska stranka (ÖVP) bo po novem vladala z Zelenimi, se v odgovorih novinarjem ni želel vračati v obdobje prejšnje koalicije s svobodnjaško stranko (FPÖ), katere politika je v Bruslju in nekaterih drugih evropskih prestolnicah pogosto naletela na kritike in neodobravanje.

Po njegovem je pomembneje, da je pogled v prihodnost danes “veliko bolj optimističen” od njegovega prvega obiska Bruslja v kanclerski vlogi konec leta 2017, ko so EU, tako Kurz, pretresala vprašanja brexita, posledice napačne migracijske politike, napetosti z Rusijo in predvsem nesoglasja med zahodnimi in vzhodnimi članicami unije.

Ta prepad med zahodom in vzhodom povezave po Kurzovih besedah še vztraja, zato se bo po dogovoru s Von der Leynovo prihodnji četrtek udeležil vrha višegrajske skupine, ki jo sestavljajo do politik EU pogosto zelo kritične Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška.

Avstrija mora kot “država v srcu EU” odigrati posredniško vlogo oz. “vlogo mostu” med zahodnim in vzhodnim delom, je udeležbo na prihajajočem srečanju v Pragi utemeljil Kurz in dodal, da je 30 let po padcu železne zavese treba zmanjšati na novo nastale razlike med obema deloma stare celine.

Tudi Von der Leynova je omenila “verodostojnost” Avstrije pri vprašanjih, kot sta politika priseljevanja in boj proti podnebnim spremembam, ki sta med tistimi, ki najbolj razdvajajo zahodne in vzhodne članice. Zato je tudi po njenem prepričanju dobro, da je Avstrija v tesni komunikaciji z višegrajskimi državami.

Pohvalila je tudi minuli teden predstavljeni program nove modro-zelene vladne koalicije. Po njeni oceni bi ta lahko bil zgled v Evropi, ko gre za spolno uravnoteženost, pomen okoljskih in podnebnih politik ter tudi pristop do migracij.

Glede slednjih je povedala, da želi komisija do konca prvega četrtletja predlagati izvedljiv zakonodajni koncept, ki bi bil lahko sprejemljiv za vse članice. Von der Leynova računa na podporo Dunaja pri reformi azilne zakonodaje oz. t. i. dublinske uredbe, kjer je kamen spotike predvsem mehanizem porazdelitve prosilcev za azil.

“Pri tem potrebujemo vašo podporo,” je dejala Kurzu in izpostavila “visoko raven verodostojnosti” Avstrije na tem področju. Avstrijski kancler je odgovoril, da se Avstrija v prvi vrsti zavzema za učinkovito zaščito zunanjih meja EU, ki jo vidi kot ključno za normalno delovanje schengenskega prostora, in odločen boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Kurz in Von der Leynova sta se strinjala tudi glede potrebe po evropski perspektivi za države Zahodnega Balkana, Kurz pa je ob tem kot nesprejemljivo izpostavil, da bi Severna Makedonija po vsem, kar je storila, zaradi zadržkov Francije ostala brez perspektive o članstvu v povezavi.

Avstrijski kancler se je nato srečal še z glavnim pogajalcem EU za brexit Michelom Barnierjem, tema pa so bile priprave na izstop Združenega kraljestva iz EU konec januarja in težavna pogajanja o prihodnjih odnosih med stranema. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen