V Mariboru razstava kot sporočilo žrtvam nasilja o možnem izhodu

V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) danes v sklopu mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami odpirajo razstavo Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Z razstavo želijo sporočiti žrtvam nasilja, da je izhod iz nasilnega odnosa možen.

Gre za razstavo, ki je bila lani na pobudo Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja na ogled v Galeriji Kresija v Ljubljani. V Mariboru jo do konca novembra gostijo v sodelovanju s Centrom za socialno delo (CSD) Maribor.

Umetnice in umetniki Boris Beja, Mina Fina, Jaka Babnik, Valerie Wolf Gang, Hana Karim, Nina Koželj, Tadej Vaukman in Tanja Radež so ustvarili deset umetniških pripovedi žensk, ki so se zaradi doživljanja nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon. S sodelovanjem CSD Maribor – svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab pa se razstava nadgrajuje še s pridružitvijo enajste umetniške pripovedi ženske, ki je bila žrtev nasilja in jo je upodobila umetnica Saša Bezjak.

Naslov razstave je neposreden citat ene od žrtev, ki ga je zapisala v svoji zgodbi. Nazorno pripoveduje o ponavljajočem se nasilju in nemoči, da bi mu ubežala. “Luknja v vratih je po eni strani grozljiva poškodba intimnega življenjskega okolja, po drugi strani pa simbol strahu in dobesedno naluknjanega duševnega stanja žrtve. S preprosto gesto prekrivanja luknje s plakatom je žrtev prekrila tragično realnost in jo zamenjala s podobo, ki ji ponuja rešitev in nov začetek,” sta izpostavila kustos razstave Božidar Zrinski in Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.

“Nasilje se odvija za zaprtimi vrati, zato je razstava priložnost, da o njem spregovorimo na glas in v najrazličnejših kontekstih ter tako omogočimo žrtvam, da postanejo slišane,” sta dodala.

Skozi proces dela in sodelovanje med umetnicami, umetniki ter ženskami z izkušnjo nasilja so nastale umetniške stvaritve z dodano pripovedno vrednostjo v najrazličnejših oblikah – od fotografij, slik do filmov, oblikovalskih in uporabnih izdelkov.

Predvsem pa so umetniške stvaritve postale predmet spoznavanja življenjskih usod posameznic, ki so bile dovolj pogumne, da so o njih spregovorile, jih zapisale in tako posredovale svojo izkušnjo mnogim, ki jim do novega začetka manjka spodbud in zagotovil, da obstajajo organizacije, ki jim lahko pomagajo.

“Z razstavo žrtvam nasilja sporočamo, da je izhod iz nasilnega odnosa možen. Je pa proces, ki je lahko za žrtev izjemno težak in travmatičen. Vsako obsojanje in spraševanje žrtvi dodatno otežuje že tako težko odločitev. Reproducira tudi predsodke in stereotipe, zato je naše zavedanje o zakoreninjenosti nasilja in o težavnosti razmer, v katerih so se znašle žrtve nasilja, izjemno pomembno,” izpostavljajo pripravljavci razstave, ki sta jo v Mariboru pomagali postaviti Nina Jeza in koordinatorica za preprečevanje nasilja v CSD Maribor Sanja Sitar. (sta)