Protesti v Libanonu povzročili preložitev zasedanje parlamenta

Več sto libanonskih protivladnih protestnikov je danes zablokiralo vse ulice, ki vodijo do poslopja parlamenta v središču Bejruta. Zaradi tega so bili v parlamentu primorani za nedoločen čas preložiti za danes načrtovano zasedanje, na katerem naj bi obravnavali sporne zakone, ki se nanašajo na boj proti korupciji in splošno amnestijo.

Protestnike, ki se v Libanonu zbirajo že več tednov, je na ulice pognala prav odločitev predsednika parlamenta Nabiha Berrija, ki je za ta teden sklical obravnavo omenjene zakonodaje v poslanskih klopeh. Nezadovoljne množice so prepričane, da gre za zakone, ki bodo koristili le politikom.

Do samega poslopja se protestnikom, opremljenim z lonci in skledami, po katerih so tolkli, ter transparenti, ni uspelo prebiti, saj jim je to preprečilo več sto vojakov in policistov. Nekateri protestniki so se medtem posedli po tleh, prišlo je do nekaj prerivanja z varnostnimi silami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Slišati je bilo tudi več opozorilnih strelov, ki so jih izstrelili iz konvoja vozil, s katerim se je skušal skozi množico prebiti eden izmed poslancev, kar je dodatno ujezilo protestnike.

Libanon, ki ga pestijo gospodarske in finančne težave, od 17. oktobra pretresajo protesti množic, ki terjajo odhod vladajoče politike, ker da je ta skorumpirana in nesposobna. S takšnim protestnim valom, ki je zajel celotno državo, se Libanon, ki mu sicer krize in nemiri niso tuji, še ni soočil.

Zaradi pritiska ulice je 29. oktobra odstopil premier Saad Hariri, a v parlamentu odtlej še niso začeli posvetovanj o oblikovanju nove vlade. Politična elita si je želela na položaju predsednika vlade videti bivšega ministra Mohamada Safadija, ki pa se je spričo do njega uperjene sovražnosti množic funkciji odpovedal.

“Če jim nihče znotraj države ni pogodu, naj emigrirajo,” je nezadovoljstvo ljudi nad Safadijem prejšnji teden komentiral predsednik države Michel Aoun, ki pa je Libanonce s tem le še dodatno razjezil.

Zasedanje parlamenta, ki bi se moralo začeti danes, so pred tem zaradi protestov enkrat že preložili. Na njem naj bi sicer poslanci preučili več predlogov spornih zakonov, med drugim o splošni amnestiji, ki bi se nanašal na več tisoč ljudi.

Protestniki so prepričani, da bi z zakonom o amnestiji v državi, ki je preprežena s korupcijo, pomilostili predvsem posameznike, obsojene ali obtožene vpletenosti v davčne utaje ali okoljske afere.

Poslanci bi poleg tega zakonskega predloga med drugim razpravljali tudi o zakonu o ustanovitvi sodišča, specializiranega za finančna kazniva dejanja ali kazniva dejanja na področju upravljanja z javnimi financami. Po tem predlogu bi sodnike imenoval parlament, kar pod vprašaj postavlja njihovo neodvisnost, krši pa tudi načelo ločitve oblasti.

Predlogom zakonodaje, o katerih naj bi parlament razpravljal za zaprtimi vrati, niso naklonjeni niti vsi politiki. Več strank je že napovedalo, da na zasedanju ne bodo sodelovale, med njimi tudi stranka sedaj že bivšega premierja Haririja. (sta/ured)