Nekateri starostniki na Dunaju namesto v dom raje v stanovanjsko skupnost; to jih ohranja aktivne in čile

Dunajski starostniki imajo poleg domske oskrbe in oskrbovanih stanovanj na voljo še eno različico življenja, ki jim omogoča samostojno, ne pa tudi osamljeno življenje. Odločijo se lahko namreč za življenje v stanovanjski skupnosti. Če sami nimajo dovolj sredstev za to, jim lahko pomaga Sklad za socialni Dunaj.

Stanovanjska skupnost starejših je ponudba za starejše od 60 let, ki zaradi zdravstvenih ali socialnih razlogov ne morejo ali nočejo živeti sami, vendar ne potrebujejo stacionarne oz. bolniške oskrbe. Primerna je tudi kot storitev, ki sledi odpustu iz bolnišnice. Poudarjeno je vključevanje v skupnost, je v pogovoru za STA v času Dunajskih dnevov v Ljubljani konec oktobra povedala vodja področja nege in oskrbe pri skladu Monika Badilla.

V skupnosti po njenih besedah iščejo čim manj zunanje podpore, strokovne podpore pa le toliko, kot jo posameznik nujno potrebuje. Sklad lahko pomaga pri selitvi ali težavah, po potrebi pa jim nudijo tudi nego. A želijo spodbujati predvsem samoiniciativnost članov skupnosti, razvijati njihove potenciale in medsebojno pomoč.

Stanovalce spodbujajo k delu na vrtu

V skupnosti živi od šest do osem oseb, površina njenega prostora pa meri približno 200 kvadratnih metrov. Skupni prostori so dnevna soba, kuhinja in kopalnica, vsak stanovalec pa ima tudi svoj prostor, v katerem je enoposteljna soba s kopalnico ter s kuhinjsko nišo za pripravo kave ali čaja.

Prizadevajo si, da bi bila skupnost uravnotežena po spolu, kar pa je včasih težko, pravi Badillova. Med moškimi je namreč več interesa za stanovanjske skupnosti, medtem ko ga je med ženskami več za negovalne oddelke.

V skladu stremijo k temu, da bi prostori skupnosti imeli balkon ali teraso oziroma vrt. “Stanovalce spodbujamo k delu na vrtu, pa naj gre za gojenje rož ali pa dišavnic. S tem imajo zelo veliko veselja,” je izpostavila.

Po njenih besedah je zelo pomembno tudi, da lahko pri sebi ohranijo hišne ljubljenčke. Vendar morajo povedati, kdo bo skrbel zanje v primeru, če bodo šli v bolnišnico.

Stanovalci lahko pripeljejo s seboj od doma tudi pohištvo in garderobo. “In če je še pes poleg, so vsi srečni. Ljudje so lahko dlje časa aktivni, če se tudi psihično dobro počutijo. Glede na to jih podpiramo pri tistem, česar si želijo,” je pojasnila. Poleg tega jih spodbujajo, da hodijo na izlete in da negujejo dobre odnose z okoljem, v katerem živijo. Življenje v skupnosti prav tako nevtralizira osamljenost, okrepljene socialne vezi med vrstniki pa dokazano podaljšujejo naša življenja.

Težave, ki se pojavijo v skupnostih starejših, so zelo podobne tistim v skupnostih študentov – kdo bo lahko prej skuhal kavo, kdo bo pomil posodo … “Če hočejo zjutraj kuhati kavo vsi hkrati, zvečer pa ni nikogar, ki bi pomil posodo, in potem zjutraj ni čistih krožnikov za zajtrk, nastane problem. Če pa sta dva človeka v skupnosti jutranja tipa, trije pa večerni, imate srečo. Tako del skupnosti zjutraj kuha kavo, del pa zvečer pomije in pospravi posodo. Tako preprosto je,” je ponazorila. “Lahko bi rekli, da gre za nekakšno napredno obliko komune,” se je pošalila.

Pri nizki pokojnini pomagata država in dunajski sklad

Stroške najema in obratovalne stroške v skupnosti krijejo stanovalci, pri tem pa lahko Sklad za socialni Dunaj zaprosijo za subvencijo najemnine.

V Avstriji noben upokojenec ne bi smel biti brez pokojnine, ker je moral biti v aktivnem obdobju zavarovan vsaj za minimalni obseg pravic. Če je pokojnina nizka, dobi tudi dodatek iz državnih sredstev.

Od leta 2018 ne posegajo več v nepremično premoženje posameznika, ki je uporabnik stacionarne nege. Štejejo le njegovi prihodki. Če ti niso dovolj visoki, razliko pokrije sklad.

Sklad se financira iz davčnih prihodkov. Glede na to, da gre za sredstva, ki jih prispevajo davkoplačevalci, ne sodelujejo s profitnimi organizacijami, ampak s tistimi, ki delajo v splošno korist. “Tako cene niso vrtoglave,” je opozorila Badillova.

Na območju mesta Dunaj je v stanovanjskih skupnostih starejših trenutno 220 mest na več kot 20 lokacijah, z njimi pa upravlja pet organizacij. Pri pridobivanju novih zmogljivosti upoštevajo infrastrukturo, denimo dostop do javnega prevoza in trgovin, gledajo pa tudi na to, da so v okolici parki in druge možnosti za rekreacijo.

Izdatki za nego in oskrbo starejših na Dunaju, ki jih subvencionira sklad, so lani znašali več kot 1,1 milijarde evrov. Od tega je bilo za storitve, ki zajemajo bivanje in nego, namenjenih 850 milijonov evrov, za mobilne, ambulantne in delno stacionarne storitve pa 270 milijonov evrov. Javna sredstva so predstavljala 68,6-odstotni delež, prispevek uporabnikov pa 31,4-odstotnega. Storitve sklada uporablja skoraj 60.000 ljudi, od tega je uporabnikov mobilnih storitev 36.200, uporabnikov storitev, ki vključuje bivanje in oskrbo, pa več kot 22.800. (sta)