EU potrdila 13 novih projektov v okviru stalnega obrambnega sodelovanja PESCO
Obrambni ministri EU so danes potrdili 13 novih projektov v okviru stalnega obrambnega sodelovanja PESCO. Vseh skupaj je sedaj 47, med njimi projekt v povezavi z jedrsko, kemično, radiološko in biološko obrambo, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Minister Karl Erjavec je izpostavil priložnosti za slovenska podjetja v okviru tega projekta.
Pri projektu krepitve obrambnega sodelovanja, poznanega pod okrajšavo Pesco in vzpostavljenega leta 2017, ki velja za ključni korak k obrambni uniji, sodelujejo vse članice unije razen Velike Britanije, Danske in Malte.
Namen je članicam z voljo in zmožnostjo omogočiti, da skupaj razvijajo obrambne zmogljivosti, vlagajo v skupne projekte ter krepijo operativno pripravljenost in prispevke svojih oboroženih sil.
34 projektom, ki se med drugim nanašajo na vzpostavitev zdravstvene enote EU, pomorski nadzor, podvodne drone, vojaško mobilnost in kibernetsko varnost, se jih je danes pridružilo še trinajst.
Med temi novimi projekti jih je pet osredotočenih na usposabljanje na področju kibernetike, potapljanja, taktike ter jedrske, biološke, kemične in radiološke obrambe. Preostali se osredotočajo na razvoj zmogljivosti na morju, v zraku in vesolju.
Slovenija je bila doslej vključena v tri projekte – glede vojaške mobilnosti, mreže logističnih vozlišč ter jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe, še pri petih pa sodeluje kot opazovalka.
V novem, danes potrjenem krogu projektov pa se bo vključila v projekt integriranega skupnega centra za usposabljanje in simulacije, ki ga bo vodila Madžarska.
Prav danes so sicer sodelujoče države v Bruslju podpisale programski dogovor za projekt jedrskega, radiološkega, kemičnega in biološkega nadzora kot storitve, ki ga vodi Avstrija, v njem pa sodelujejo še Slovenija, Hrvaška in Madžarska.
Pri tem projektu, ki nima le vojaške, temveč tudi civilno razsežnost, gre za to, da se z brezpilotnimi sistemi na daljavo dostavi podatke o položaju na terenu, je pojasnil Erjavec.
Pri tem bodo lahko sodelovala tudi slovenska mala in srednja podjetja ter raziskovalni inštituti, zlasti na področju senzorike, IT, robotike, simulatorjev in drugih komunikacijskih rešitev, ki terjajo visokotehnološko znanje. Erjavec upa, da slovensko gospodarstvo te priložnosti ne bo zamudilo.
Obrambno ministrstvo je po Erjavčevih besedah v ta namen za letos predvidelo 100.000 evrov, leta 2021 pa 300.000 evrov. O podrobnostih financiranja je v tem trenutku prezgodaj govoriti, dodaja minister, ki sicer pričakuje, da bo sodelovanje potekalo v okviru konzorcija.
Današnji podpis konkretno pomeni, da je ta Pescov projekt postal tudi ad hoc projekt Evropske obrambne agencije. Gre v bistvu za to, da bo lahko imel na voljo vse znanje in podporo agencije, kar bo omogočilo lažjo izvedbo, pojasnjujejo strokovnjaki. To je prvi Pescov projekt, ki je postal tudi projekt obrambne agencije.
V ospredju današnje razprave je bilo sicer tudi vprašanje sodelovanja podjetij tretjih držav pri evropskih obrambnih projektih. Dogovora še ni in ga verjetno ne bo zelo kmalu.
Erjavec meni, da lahko vsakršno odlašanje pri odločanju o vključevanju tretjih držav samo škodi Pescu, in izpostavlja pragmatičnost, češ da ni smiselno podpirati izključno evropskih rešitev, ki bi bile trikrat dražje kot rešitve v sodelovanju s tretjimi državami.
Vendar pa nekatere države nimajo interesa, da bi se vključile tretje države, na primer Turčija, nekatere države z močno obrambno industrijo prav tako ne, pojasnjuje Erjavec, ki meni, da dogovora ni na vidiku in da, tudi zaradi negotovosti glede brexita, to čaka novo komisijo.
Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je povedala, da dogovora še ni in da se bo delo nadaljevalo v prihodnjih mesecih.
Obrambni ministri so danes pregledali tudi potek šestnajstih evropskih misij in operacij, v katerih sodeluje več kot 5000 oseb. Mogherinijeva je članice pozvala, naj zagotovijo dovolj sredstev za njihovo delovanje, zlasti za misije v Afriki, saj da je to v varnostnem interesu unije.
Erjavec je potrdil zavezanost Slovenije, da ostane v misiji v Maliju, in napovedal prispevek 50.000 evrov za zaščitno opremo za pripadnike malijskih varnostnih sil. (sta)