Zanimanje potrošnikov za Ptujski lük zadnja leta narašča
Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave letos zaključuje petletni projekt promocije Ptujskega lüka – sorte rdeče čebule z zaščiteno geografsko označbo. Kot je na novinarski konferenci v Gorišnici povedala predstavnica pridelovalcev Anja Pignar, je teh kmetij trenutno pet, zanimanje za njihov pridelek pa se povečuje.
Ptujski lük je eden izmed slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov, ki so si zaradi svojih specifičnih lastnosti in tradicije pridelave prislužili evropsko priznanje in shemo posebne kakovosti zaščitena geografska označba (ZGO).
Kot poudarjajo pridelovalci, je lük sam in tradicija spletanja v vence del kulturne dediščine in nacionalne identitete ter kot tak pomemben narodni zaklad, ki ga je treba zaščititi in ohraniti za prihodnje generacije.
Omenjena sorta čebule je prepoznana po posebni srčasto ploščati obliki, ima rdečo-rjavo do svetlo rdeče zunanje suhe liste, meso je belo z močnejšim vijoličnim robom. Sorta je odlična v kulinariki, tradicionalna ročna pridelava v zemlji pa ji daje posebno aromo in ostrino okusa.
“Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo se lahko prideluje od reke Drave do reke Pesnice ter med Ptujem in Ormožem. Vsaj ena od pridelovalnih faz se mora izvajati na tem območju,” je še pojasnila Pignarjeva in dodala da je to edina vrtnina v Sloveniji s tako vrsto zaščite.
Po njenih besedah so promocijo sorte začeli leta 2011, danes pa pridelovalci s pridobljenim certifikatom letno na okoli desetih hektarjih pridelajo okoli 200 ton pridelka. Povpraševanje potrošnikov se je v tem času povečalo, predvsem zadnjih nekaj let, ko se ti vse bolj zavedajo pomena porekla in sledljivosti lokalno pridelane hrane.
Še eden od pridelovalcev Branko Majerič, sicer tudi predsednik odbora zelenjavne verige, je povedal, da so se pred leti za pridelavo Ptujskega lüka odločili, ker so v tem videli dodano vrednost. Ob tem je dejal, da je zgrožen nad podatki, da v Sloveniji letno pridelamo skoraj 6000 ton čebule, porabimo je okoli 20.000 ton, uvozimo pa skoraj 15.000 ton.
“Vsako leto imamo težavo, kako naš pridelek pripeljati na trgovske police. Stvari se nekoliko premikajo in nam bo morda z enim ali dvema distributerjema uspelo, saj sicer pristop do trgovcev ni enostaven. Veseli nas, da je mogoče našo čebulo kupiti vsaj pri vseh treh slovenskih trgovcih, nekaj pa pridelovalci prodajo še na svojih stojnicah,” je dejal Majer.
Ob tem je opozoril, da je pridelava njihove sorte zaradi manjše intenzivnosti pridelave in precej fizičnega dela dražja, zato se ne gre čuditi, če kilogram v trgovini stane skoraj tri evre. Pred nekaj leti so imeli velike težave, saj so ljudje lahko kupili deset kilogramov hibridne čebule za dva evra, kar je bilo veliko poniževanje domačih pridelovalcev.
Prav zgodba njihove sorte pridelovalcu daje priložnost, da z vsem, kar je zapisano v dokumentu, ki so ga parafirali v Bruslju, zahteva nekaj več, saj so po Majeričevih besedah v pridelavo morali tudi vložiti več dela. “Ko so evropski nadzorniki pred leti prišli k nam, niso mogli razumeti, da pri nas pridelek pobiramo z rokami,” je še dodal Majerič. (sta)