Bogovič: Država, ki ne zna varovati svoje meje, ne izpolnjuje kriterijev za vstop schengensko območje!

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) z razočaranjem sprejema odločitev Evropske komisije v odhajajoči sestavi, ki je danes podala pozitivno oceno o napredku Republike Hrvaške pri izpolnjevanju tehničnih in drugih zahtev za vstop v schengensko območje. Bogovič meni, da bi o tem vprašanju absolutno morala odločati Komisija v novi sestavi pod predsedstvom Ursule von der Leyen, saj je sprejetje tako pomembne odločitve, v trenutku, ko se po eni strani soočamo z izjemnim porastom nezakonitih prehodov meja, po drugi strani pa z realnimi dvomi o operativni usposobljenosti Hrvaške za učinkovito varovanje svojih meja s BiH in Srbijo, neprimerno in nekorektno.

»Vstop Republike Hrvaške v schengenski sistem je nedvomno v interesu naše države, saj bi se z odpravo notranje meje med Slovenijo in Hrvaško dodatno izboljšala tako mobilnost ljudi kot tudi blaga med državama, olajšalo bi se tudi poslovanje med gospodarskimi subjekti na obeh straneh meje. Vendar pa morajo biti za dosego tega cilja izpolnjeni vsi objektivni in zlasti varnostno-tehnični pogoji za vstop Hrvaške v schengensko območje, o čemer v tem trenutku obstajajo resni dvomi in pomisleki. Že samo uradni podatki slovenske policije o nezakonitih prehodih državne meje v zadnjem obdobju so dovolj zgovorni in kažejo, da ima Hrvaška očitno velike probleme pri nadzorovanju svoje južne meje. Samo od začetka letošnjega leta do konca meseca septembra so namreč slovenski policisti uradno zabeležili kar 11.786 ilegalnih prehodov državne meje, medtem ko je bilo tovrstnih prehodov v enakem obdobju lani 6.911. To pomeni 70,5 odstotno povečanje nezakonitih prehodov meje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, kar jasno kaže na to, da nekdo svojega dela očitno ne opravlja dovolj dobro. Zavedam se, da mora Hrvaška varovati eno izmed najzahtevnejših državnih meja v Evropi. Predvsem državna meja z BiH je namreč, tako zaradi samega terena kot tudi zaradi vplivov in pritiskov nekaterih muslimanskih držav na BiH, izjemno zahtevna, pozabiti pa ne smemo tudi na to, da Hrvaška z BiH niti še nima rešenega mejnega vprašanja.

Ob aktualnem dogajanju v BiH, predvsem v Bihaču, kjer v tem trenutku tisoči nezakonitih migrantov korakajo proti hrvaški meji ter ob izjavah turškega predsednika Erdogana o načrtnem pošiljanju sirskih beguncev v Evropo, je jasno, da se bo Hrvaška v naslednjih mesecih spopadala z dodatnim izjemnim pritiskom na svojo južno mejo in jo bo še težje varovala, kar je razlog več, ki govori v prid temu, da bi morala o dejanski tehnični usposobljenosti in pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengensko območje odločati Komisija v novi sestavi. Zavedati se namreč moramo, da bo, z neuspešnim varovanjem zunanje meje EU, moral biti ponovno uveden nadzor na notranjih državnih mejah držav članic EU, s čemer pa bi bila ogrožena ena največjih vrednot EU, ki je prost pretok ljudi znotraj Schengen območja.«