Degradirano območje Šoštanja si bodo ogledali predstavniki Evropske komisije
Degradirano območje Šoštanja si bo 11. julija ogledalo sedem predstavnikov Evropske komisije in predstavniki različnih institucij. Vodstvo šoštanjske občine in člani Civilne iniciative Šoštanj so imeli medtem v sredo pogovor s predstavniki infrastrukturnega ministrstva o prestrukturiranju premogovne regije, so sporočili iz civilne iniciative.
Sestanek na ministrstvu, na katerem so govorili tudi o prehodu v nizkoogljično družbo, je bil prvi od korakov, s katerimi želi omenjena civilna iniciativa “oblikovati lepši jutri Šoštanja”. “To delamo za naše otroke, ki jim doslej nismo pustili ravno dobre popotnice,” so še zapisali v iniciativi.
Območje Šoštanja je degradirano zaradi rudarjenja in pridobivanja elektrike iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Zaradi obratovanja Premogovnika Velenje je namreč v preteklosti prišlo do pogrezanja tal. Porušenih je bilo več kot 400 domov in preseljenih več kot 2000 ljudi.
Na konferenci o energetiki, ki je ta mesec potekala v Velenju, je bilo moč slišati, da bo Premogovnik Velenje predčasno nehal odkopavati premog, a država letnice zapiranja rudnika še ni določila.
Zaloge premoga v Premogovniku Velenje, ki jih kurijo v Tešu, predvidene za odkopavanje, so po elaboratu o zalogah in virih mineralnih surovin konec lanskega leta znašale 109,35 milijona ton. Trenutno imajo torej na razpolago še več kot 107 milijonov ton premoga in bodo odkopne zaloge skladno z dolgoročnimi plani obratovanja šestega bloka Teša predvidoma odkopavali do leta 2054.
Kot je na omenjeni konferenci povedal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić, naj bi energetsko lokacijo Teša izkoriščali še naprej. Teš bo tako predvidoma konec leta 2020 zaradi rasti cen premoga začel s sosežigom iz odpadkov. Do takrat bo vodstvo Teša preučilo vhodne parametre oz. ocenilo vpliv vhodne surovine na okolje. Prve analize sosežiga so vzpodbudne, je takrat dejal Nikolić in dodal, da je treba pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja narediti še študijo presoje okoljskih vplivov.
Po Nikolićevi oceni bo gorivo iz smeti ob zviševanju cen premoga zagotovilo ekonomično poslovanje Teša, ki ima odlično infrastrukturo na eni strani, na drugi strani pa premog v Evropi izgublja mesto energenta.
Predsednik Civilne iniciative Šoštanj Walter Kolar je danes za STA povedal, da sosežigu nasprotujejo, a so nemočni in jih nihče ne bo ničesar vprašal. Pristojni namreč zatrjujejo, da gre za nenevarne odpadke prve frakcije in da je vse skladno z evropskimi normami, je dodal.
Glede zamisli o gradnji plinsko-parnih elektrarn na lokaciji Teša pa je dejal, da njihovi gradnji ne nasprotujejo, saj so ekološko manj sporne od sosežiga odpadkov. Je pa do tega projekta skeptičen, saj gre za velik finančni zalogaj. (sta)