Knovs na pogovoru z akterjema arbitražne afere
Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se danes sestaja na zaprti seji, na katero je na pogovor v zvezi s prisluškovalno afero povabila slovensko agentko in arbitra v arbitraži o meji s Hrvaško, Simono Drenik in Jerneja Sekolca. Knovs je na pogovor povabil tudi nekdanjega direktorja Sove Andreja Rupnika.
Drenikova in Sekolec naj bi članom komisije predstavila, kako je lahko prišlo do pogovorov med njima, čeprav jih sploh ne bi smelo biti, in predvsem, kako jima je lahko nekdo prisluškoval. Aprila so v javnost prišli dokazi, da so prisluškovanje izvedli hrvaški obveščevalci, predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi) pa je nato napovedal obuditev preiskave Drenikove in Sekolca.
Delegacija Knovsa pod vodstvom Tonina je 10. aprila že obiskala sedež Sove in si ogledala dokaze v povezavi s hrvaškim prisluškovanjem, tudi slovenskim novinarjem. Med drugim je Tonin tedaj pojasnil, da so imeli že 14. decembra 2016 – torej še v prejšnjem sklicu parlamenta – dokaze, da je prisluhe pogovorov med Drenikovo in Sekolcem izvedla hrvaška obveščevalna služba SOA.
Kakšna so bila navodila Sove, naj bi članom Knovsa pojasnil tudi Rupnik, ki je bil direktor Sove med letoma 2007 in 2010. Knovs želi njegova pojasnila za obdobje v letih 2009 in 2010, ko se je arbitražna zgodba začenjala. Prvi je na pogovoru s člani komisije Rupnik, ob 15.30 naj bi svoja stališča poslancem predstavila Drenikova, ob 17. uri pa v DZ pričakujejo Sekolca. Po koncu zaprte seje bo imel Tonin izjavo za javnost.
Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Sosednja država je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je “nepovratno kompromitiran”.
Arbitražno sodišče samo se je sicer po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni kasneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo zaključiti dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki pa jo priznava le Slovenija. (sta)