Sramota od sramote ali kako aparatčiki čakajo na sodno zastaranje: Zalarja in Fišerja ni bilo niti na novomeško sodišče!?

Na Okrajnem sodišču v Novem mestu bi se danes moralo začeti iz Ljubljane v Novo mesto preneseno sojenje nekdanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju in nekdanjemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju, a obtoženih na sodišču ni bilo. Naslednji narok v zadevi, ki naj bi zastarala februarja prihodnje leto, je razpisan čez teden dni.

Kot je povedala sodnica Melita Perko, je od vabljenih na obravnavo prejela nekaj opravičil, a slednjim ni ugodila, zato bi se danes morali zglasiti na sodišču. O podrobnostih o tem, kdo je poslal opravičilo, pa ni želela govoriti.

Fišer je za STA povedal, da je vabilo za na glavno obravnavo prejel prepozno, o čemer da je pisno obvestil sodišče in mu sporočil, da se zaradi tega obravnave ne bom mogel udeležiti. Sklicuje se na 3. odstavek 439. člena zakona o kazenskem postopku, ki pravi, da se vabilo obdolžencu vroči tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo zadosti časa za pripravo obrambe, najmanj pa trije dnevi.

Za Zalarja so v odvetniški pisarni Zakonjšek za STA povedali, da je na službenem potovanju v tujini, zato ni prejel vabila na glavno obravnavo. Njegov odvetnik Emil Zakonjšek pa je svoj izostanek na obravnavi predhodno opravičil, so povedali.

Fišer in Zalar sta obtožena zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri imenovanju Zalarjevega nekdanjega državnega sekretarja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva tik pred nastopom nove vlade leta 2012.

Sojenje je najprej potekalo na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je po poročanju medijev nekaj narokov odpadlo, saj Zalar ni prevzemal vabil na sodišče. Na narok je prišel 24. novembra, ko je njegov odvetnik Emil Zakonjšek predlagal prenos krajevne pristojnosti sodišča drugam. Kot razlog je navedel, da je celoten postopek pred ljubljanskim okrajnim sodiščem preveč obremenjen z dvomi, da bo sojenje nepristransko. Zalar naj bi namreč poznal sodnico Tadeja Borinc Zebič. Svojo izločitev je predlagala tudi sama sodnica, a je predsednica sodišča Nataša Kosec oba predloga zavrnila.

Ker je Zalar nato predlagal prenos krajevne pristojnosti sodišča, je moralo o tem odločati Višje sodišče v Ljubljani, ki je predlogu ugodilo in odločilo, da bo v tej zadevi sodilo Okrajno sodišče v Novem mestu. Zadeva naj bi sicer zastarala februarja prihodnje leto, zato je novomeško okrajno sodišče za v kratkem razpisalo več narokov.

Kot so danes pojasnili na sodišču, sta odvetniški pisarni, ki ju je za zagovor pooblastil Zalar, pred obravnavo predlagali njeno preložitev. A ker imata obe pisarni več odvetnikov, sodnica ni imela razloga, da bi sledila predlogoma. Za Fišerja pa pravijo, da je svoj zagovor podal že v času, ko je zadevo obravnavalo še Okrajno sodišče v Ljubljani, “zato je njegov predlog za preložitev iz razloga, ker ni bil varovan z zakonom določen tridnevni rok od prejema vabila do glavne obravnave za pripravo na obrambo, neutemeljen”.

Glede zastaranja pojasnjujejo, da se Fišerju in Zalarju očita, da sta kaznivi dejanji storila 7. in 9. februarja 2012, kar glede na zakon pomeni, da bo absolutno zastaranje nastopilo februarja 2018.

Pojasnjujejo, da so sami spis prejeli 30. novembra, ga naslednji dan dodelili v delo sodnici, ta pa je še isti dan izdala odredbo za glavno obravnavo, ki naj bi potekala še 18., 20., 21., 22.., 28., in 29. decembra letos ter 8. januarja prihodnje letos. Pri tem je bilo število narokov “določeno glede na predhodne zaplete, razvidne iz spisa”, so zapisali. Kot pravijo, je bila glede na dosedanje zaplete tudi določeno, da se jima pisanje vroči s pomočjo sodnega vročevalca. Fišerju je bilo vabilo osebno vročeno, za Zalarja pa je bila opravljena nadomestna vročitev. Da sta bila oba in njuni zagovorniki seznanjeni z datumom današnjega naroka, je po navedbah sodišča “nenazadnje razvidno iz predlogov za preložitev”.

Sodišče sicer med razlogi, zakaj zadevi grozi zastaranje, opozarja, da je tožilstvo potrebovalo kar leto dni, da je po seznanitvi s kaznivim dejanjem vložilo kazensko ovadbo, “nato pa še skoraj leto in pol za vložitev obtožnega predloga. “Prav ta zamuda časa je tista, ki bo v skrajni fazi lahko botrovala temu, da kazenski pregon zoper obdolženca zaradi absolutnega zastaranja ne bo več dovoljen. Sodišču je namreč od vložitve obtožnega predloga dalje na razpolago manj kot pet mesecev za meritorno rešitev zadeve. V kolikor bo končni izid, kljub prizadevanju sodišča, da meritorno razsodi, drugačen, bo glede na predstavljen tek postopka sodišče tisto, na katerem bo najmanjši del odgovornosti za tak razplet,” je zapisala predsednica sodišča Andreja Beg. (sta)