Na Knovsu tudi o libanonskem kemiku Michaelu Stephanu, ki je bil osumljen umora Jamnika, a ga je rešil “alibi” prijateljice!?

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je na današnji za javnost zaprti seji obravnavala problematiko zagotavljanja varnosti zaposlenih in varovanja tehnologij na inštitutih, ki se ukvarjajo s posebnimi, tudi za tuje države zanimivimi tehnologijami. Pri tem je komisija posebno pozornost namenila Kemijskemu inštitutu.

Kemijski inštitut se je nedavno po skoraj treh letih od umora tedanjega direktorja inštituta Janka Jamnika znova znašel v središču pozornosti zaradi novega domnevnega kaznivega dejanja. Nekdanji zaposleni je namreč osumljen napeljevanja k umoru enega izmed vodilnih uslužbencev inštituta. Po poročanju medijev je osumljenec 54-letni libanonski kemik Michael Stephan, ki je nekaj let sodeloval z inštitutom.

Stephan je bil tudi eden izmed osumljencev umora Jamnika, a mu je alibi zagotovila ena izmed sodelavk, ki je tudi sicer njegova dobra prijateljica. Sicer je bil za umor direktorja Kemijskega inštituta še nepravnomočno obsojen nekdanji zaposleni na inštitutu Milko Novič, ki se je na obtožbo pritožil. Zaenkrat še čaka na odločitev višjega sodišča.

“Posebej smo se ukvarjali s primerom Kemijskega inštituta, ki je v zadnjem času precej razburjal javnost,” je v izjavi po današnji seji Knovsa pojasnil njegov predsednik Branko Grims (SDS). Dejal je, da sta na inštitutu trenutno odprta dva postopka: “Eden je povezan z umorom, ki bo sedaj doživel epilog v roku dveh tednov na višjem sodišču.”

Drugi postopek se je po Grimsovih besedah začel letošnjega oktobra in je zaradi njega ena oseba priprta. “Zanimivo pa je, da so te osebe med seboj prepletene tudi v minulem dogajanju,” je izpostavil Grims. Takšen primer po mnenju predsednika Knovsa nedvomno odpira vprašanje varnosti zaposlenih in varovanja tehnologij.

“Izkazalo se je, da seznam tehnologij ni popoln in da je v nekaterih primerih tudi sama policija morala opozoriti nekatere institucije, tudi take, ki so v celoti v javni lasti, da je potrebno zagotoviti zasebno varovanje in vse druge ukrepe,” je izpostavil Grims. Dodal je, da je po drugi strani takšno varovanje tudi naloga Sove in v skrajnem primeru kriminalistične policije.

Grims je pojasnil, da Knovs v primeru Kemijskega inštituta zaenkrat ni mogel pridobiti vseh informacij, a jih bo. “Se pa je izkazalo, da za nekatere primere, ki najbolj razburjajo javnost – recimo vprašanje, zakaj nekateri osumljenci, ki se zdaj ponovno pojavljajo v drugi zgodbi, niso bili ustrezno preverjeni prvič – ni bilo podanih nobenih formalnih razlogov, ki bi jih komisija lahko razdelala,” je dejal.

Vse to po Grimsovih besedah odpira vprašanje zaupanja v institucije. Kot je še poudaril, je bilo enotno mnenje Knovsa, da morajo institucije v celoti opraviti svoje naloge in postoriti, da se njihov ugled povrne, tudi ugled Kemijskega inštituta. (sta/ured)