Mladi državni liderji: po 31-letnem Kurzu v Avstriji, bo Nova Zelandija sedaj dobila najmlajšo premierko, 37-letno Jacindo Ardern
Novi Zelandiji se po novem obeta premierka, ki bo šele tretja ženska doslej na tem položaju in obenem s 37 leti najmlajša voditeljica te države po letu 1856. Čeprav so na septembrskih parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagali doslej vladajoči konservativci, bodo namreč novo vlado očitno oblikovali laburisti pod vodstvom Jacinde Ardern.
Konservativni Nacionalni stranki premierja Billa Englisha je na volitvah 23. septembra pripadlo kar 44 odstotkov glasov, občutno več od 36 odstotkov, kolikor so jih pobrali levosredinski laburisti.
V 120-članski parlament so se prebili še Zeleni, za katere je bilo jasno, da si želijo v koalicijo z laburisti, in pa stranka Najprej Nova Zelandija populista Winstona Petersa. Glede na razmerja moči je slednja postala odločilen jeziček na tehtnici oblikovanja nove vlade.
Po volitvah so tako stekla dvojna pogajanja, saj sta tako English kot Ardernova – ta je na čelo laburistov stopila šele nekaj tednov pred volitvami, z njenim prihodom pa jim je podpora hitro rasla – izrazila pripravljenost za oblikovanje vladne koalicije s Petersom.
Slednji je nato v sredo zvečer po lokalnem času le sporočil svojo težko pričakovano odločitev, in sicer da gre v vlado z laburisti, poročajo tuje tiskovne agencije.
72-letnik, ki naj bi v novi vladi postal namestnik premierke, je bil ob tem poln pohval na račun Ardernove, ki da je v predvolilni kampanji pokazala “izreden talent”, saj ji je uspelo laburiste v relativno kratkem času popeljati iz “brezupnega položaja” do dobrega volilnega rezultata.
Kot je še dejal, so “lahko izbirali med ali modificiranim statusom quo ali spremembo” in na koncu so se odločili za slednjo.
Ardernova je v kratki izjavi sporočila, da je danes “razburljiv dan” in da si prizadevajo oblikovati vlado, ki bo vlada vseh Novozelandcev in ki bo znala izkoristiti “priložnost, da zgradi bolj pošteno, boljšo” državo.
Stranka Najprej Nova Zelandija sicer nasprotuje priseljevanju in zagovarja protekcionizem ter naj bi imela tako več skupnega z laburisti kot s konservativci. A vprašanje je bilo, ali bo uspelo Ardernovi stališča Petersa združiti s pogosto diametralno nasprotnimi stališči Zelenih in tako oblikovati tristrankarsko vlado.
Dogovor o vstopu v koalicijo morajo sicer zdaj še formalno podpreti zeleni in laburisti, a pri tem naj ne bi bilo večjih težav.
Kot še izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, bo tokrat prvič po uvedbi proporcionalnega volilnega sistema na Novi Zelandiji leta 1996, da vlade ne bo oblikovala stranka, ki je na volitvah prejela največ glasov. (sta)