Dr. Gorenak z neuradnimi informacijami: višji sodniki izločili prisluhe v zadevi “farmacevtka”, Janković spet rešen!?

Piše: dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS

“Pred nekaj dnevi sem na tej spletni strani objavil prispevek z naslovom “V zadevi Jankovičeva “farmacevtka” bo zmagovalka tožilka Žgajnarjeva in ne sodnica Kocjančičeva”. Za razumevanje današnjega  prispevka skoraj morate prebrati tistega prejšnjega, ki ga najdete TUKAJ.

[su_box title=”PREBERITE ŠE TO”]Zoki spoki! Znani Slovenci zaradi Jankovićevih gnusnih dejanj zahtevajo njegov odstop! Več TUKAJ.[/su_box]

V omenjenem prispevku sem opozoril na to, da imamo v Državnem zboru v postopku tako imenovano avtentično razlago 153. in 154. člena Zakona o kazenskem postopku. Skrajšano povedano Državni zbor bo v Oktobru 2017 (s podporo Vlade RS) omenjena zakonska člena tolmačil tako, da tožilka Žgajnarjeva ni zamudila roka za sodno preiskavo. Tako tolmačenje Državnega zbora bi bilo obvezno tudi za odločanje višjih sodnikov. No, na tej točki sem bil deležen kritik, tudi z desne strani, da zagovarjam nesposobno tožilko Žgajnarjevo. Zavračam take očitke. Nobenega razloga nimam, da bi zagovarjal tožilko Žgajnarjevo. Gre za veliko več. Gre za vprašanje ali bo sodna veja oblasti tako zlonamerno tolmačila zakon, da bo Jankovič na koncu res oproščen ali si tega ne bodo upali.

Naj pa vas pred tem spomnim še naslednje: “Se kdaj bojite, da bi se vam lahko nekega dne zgodilo, da vas obsodijo in pošljejo v zapor,” je junija leta 2014 svojega gosta Zorana Jankovića vprašal hrvaški voditelj TV oddaje Aleksandar Stanković. “Pa niti slučajno, jaz sem bil vsa ta leta, da tako rečem, na tem področju izvršne oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše,” je odgovoril ljubljanski župan. In te besede danes meso postajajo bi lahko rekli.

Po mojih neuradnih informacijah so višji sodniki v tej zadevi že odločili. Njihova odločitev naj bi bila ta, da se dokazi zbrani s prikritimi preiskovalnimi ukrepi (prisluškovanje) Jankoviću izločijo. To pa pomeni, da bo vsaj v zadevi “farmacevtka” oproščen.

Kaj naj si o tem mislim?

Preden povem svoje mnenje naj navedem stališče visokega uslužbenca tožilstva, katerega ime moram zaradi zaščite njegove integritete zamolčati. Takole mi je povedal:  “Seveda gre za katastrofalno izkrivljanje prava v korist Jankoviča. Če bi to vzdržalo je potrebno vse preiskovalne sodnike zadnjih 70 let, ki so odločali drugače, dati v kazenski postopek, ker niso ustavljali kazenskih postopkov pa bi jih morali – zakonodajalec (Državni zbor) je s tako odločitvijo višjih sodnikov popolnoma izigran”.

Jasno je, da v vseh podobnih primerih do sedaj ni bilo tako! Zakaj vedo le višji sodniki, ki so o tem odločali. Če je informacija točna potem je vse jasno, vsaj zame. Višji sodniki so pohiteli in sprejeli skrajno nenavadno odločitev. V stilu Branka Masleše so “tepihovali” pravo. Njihova odločitev ni v skladu z dosedanjo sodno prakso. Kaže pa, da so pohiteli in namerno prehiteli poslance Državnega zbora in Vlado RS, ki nameravata na oktobrski seji Državnega zbora 153. in 154. člen Zakona o kazenskem postopku tolmačiti tako, da je dvoletni rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo instrukcijske (okvirne) in ne absolutne narave. To bi namreč pomenilo, da se v postopku zoper Jankovića lahko uporabijo izsledki prisluškovanja, kar bo od Oktobra 2017 za sodišča obvezno. Če informacija drži, potem so višji sodniki prisluhnili trditvam Jankovića 2014 in ne dosedanji sodni praksi. Tudi eventualna zahteva tožilke Žgajnarjeve  za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče RS ne bo pomagala, saj bo v primeru pozitivne odločitve vrhovnih sodnikov za Žgajnarjevo, ta odločitev veljala za naprej in ne za primer Jankovića.

In kaj bo to pomenilo za sojenja v zadevi “banksterjev? Pa ne le v njih ampak v veliki večini zahtevnejših primerov? Kaj bo z zadevami, ki so ze razsojene, pa so se uporabili za dokaze več kot dve leti stari dokazi pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi? Počakajmo na odločitev visjih sodnikov, ki bo odgovorilo tudi na ta vprašanja. Ali pa bomo zopet poslušali zgodbice o neodvisnosti in samostojnosti sodnikov, ki pa dejansko lahko zaačitijo vsakogar po svoji izbiri in obsodijo prav tako vsakogar po svoji izbiri.

Ce bodo višji sodniki prikimali sodnici Kocijančičevi, DZ pa bo sprejel avtentično razlago zakona, bomo v situaciji, ko je desetletja veljalo eno, kratek trenutek ( za potrebe Jankovića) drugo in z avtentično razlago zopet tisto prvo.

Če vse to drži in bo postalo tudi uradno, je na potezi Drago Šketa, generalni državni tožilec. Dobesedno kričati mora začeti in svoj prst usmeriti v pravosodje in zlorabe v njem. Če bo to zmogel bo zagotovo deležen kritik kvazi neodvisnega sodstva in odobravanja ljudi.”

[su_box title=”Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014“]Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi. Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos. Jankovićev zagovornik je nato 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka. Na tožilstvu so sicer že po odločitvi preiskovalne sodnice opozorili, da bi sodna praksa, kot jo nakazuje ta primer, bistveno otežila njihovo delo, na ministrstvu za pravosodje pa so napovedali tudi razmislek o spremembi zakonodaje.[/su_box]

[su_box title=”ŠKETA SE NE STRINJA Z VIŠJIMI SODNIKI GLEDE UNIČENJA PRISLUHOV: TAKŠNA ODLOČITEV NE BI SMELA OBVELJATI!“]Odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je pritrdilo uničenju prisluhov ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću v zadevi farmacevtka, spreminja dosedanjo sodno prakso, je v odzivu novinarjem povedal generalni državni tožilec Drago Šketa. Prepričan je, da tožilka v tem primeru ni naredila ničesar napačnega. Na tožilstvu po besedah Škete upajo, da bo DZ pritrdil njihovemu stališču, da je dveletni rok za vložitev obtožnice ali predloga za sodno preiskavo po koncu izvajanja ukrepov, ki ga je po mnenju sodišča zamudila tožilka, instrukcijski in ne prekluzivni. V DZ je namreč predlog NSi za sprejetje avtentične razlage 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki bi te določbe torej pojasnjevala na način, kot jih razume tudi tožilstvo. Predlog je podprla tudi vlada. Na tožilstvu vztrajajo, da tožilka v tem primeru ni naredila ničesar narobe. “V obravnavani zadevi je bilo iz aktivnosti tožilke, ki je potekala znotraj instrukcijskega roka, jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, zato smo v konkretni zadevi prepričani, da se gradivo, pridobljeno z zakonitimi preiskovalnimi ukrepi, sme uporabljati v kazenskem postopku,” je dejal Šketa. Na tožilstvu poudarjajo, da je postopek v tem primeru še odprt in da je v poznejših fazah še podana možnost uporabe različnih pravnih sredstev. “Ne le zaradi jasnih določb zakona o kazenskem postopku, ki omogočajo uporabo dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi tudi po izteku dveletnega instrukcijskega roka, ampak tudi zaradi ustavnega načela enakosti pred zakonom, takšna odločitev ne bi smela obveljati,” je dejal v sicer vnaprej pripravljeni izjavi. Vprašanja novinarjev niso bila dovoljena, ker da bo za to, kot so pojasnili, priložnost še v nadaljevanju postopka. Ljubljansko višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo Specializiranega državnega tožilstva na odločitev preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem ljubljanskemu županu. Temu so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da je od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi. Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za sodno preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos. Kot je razvidno iz sklepa višjega sodišča, ki ga je pridobila STA, je to pritrdilo preiskovalni sodnici v ugotovitvi, da tožilka Blanka Žgajnar v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ni začela kazenskega pregona, to pa ima za posledico uničenje gradiva, zbranega s temi ukrepi. Rok za začetek kazenskega pregona se je iztekel 18. oktobra lani. Ob tem sodišče opozarja, da so bili podatki in dokazi v tej zadevi v celoti zbrani že 14. septembra lani, ko je policija tožilstvu posredovala kazensko ovadbo. “Državna tožilka bi, kot je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica, kazenski pregon lahko začela znotraj dveletnega roka, pa tega ni storila,” so še zapisali višji sodniki.[/su_box]