Grims razkril: v letih 2009/2010 prek NLB primer pranja denarja v milijardi USD, na katerega se ni reagiralo!

Danes so se na nujni seji Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb sestali člani in članice komisije, ki so obravnavali zaprosilo Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za odzivno poročilo v zadevi Preiskovalne komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu.

Predsednik KNOVS mag. Branko Grims je v izjavi za medije po seji povedal, da se je komisija danes seznanila z zadevo, »ki ima takšne dimenzije, da bi bilo kar težko verjeti.«  »Bi verjeli, da je mogoče preko Slovenije oprati za milijardo dolarjev denarja oziroma 3/4 milijarde evrov denarja, iz države, ki je pod sankcijami, iz bank, ki so pod embargom in so na črnem seznamu, tu denar razporediti in ga poslati na tisoče naslovov, kar je značilnost pranja denarja, in da se potem kljub temu, da obstajajo uradni dokumenti, da so podani vsi indici pranja denarja, ne zgodi nič?« se je vprašala mag. Grims in dodal, da se o tej temi ne poroča, ne piše  in ne govori ter da uradne institucije molčijo. »Nič se na tem področju ne odvije,« je ugotavljal mag. Grims.

Izpostavil je, da ima konkreten primer velike mednarodne razsežnosti, »ker je bil en del tega denarja očitno porabljen za plačilo določenih uslug v zelo kočljivi zadevi, tudi za zvezo Nato v ZDA in vse je bilo izvedeno prek NLB oziroma preko Slovenije«.

»Ta zgodba, ki jo je začela raziskovati komisija, ki preiskuje zlorabe na področju bančništva oziroma banksterje v Sloveniji, je bila poslana nam, saj gre za pristojnosti naše komisije, ko gre za uporabo prikritih metod in sredstev ter sodelovanje s tujimi službami in sodelovanje s kriminalistično policijo,« je povedal mag. Grims.

Ob tem je dodal, da je današnja razprava na seji komisije razkrila, da konkreten primer doslej ni imel ustreznega epiloga, pri tem pa se seje danes ni udeležil direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, ki je v danem primeru ključen. »Celotna zgodba se je odvijala kar nekaj časa, gre za leto 2009 in leto 2010, reakcija uradnih institucij pa je bila ekstremno pozna, po ugotovitvah, ki so bile predstavljene danes,  šele meseca avgusta 2010, medtem ko je bila kriminalistična policija o tem prvič obveščena šele meseca oktobra 2010, resneje pa novembra 2010, to je dobra dva tedna prej, preden je bila celotna zgodba pranja denarja v Sloveniji končana,« je dejal poslanec in predsednik KNOVS. Ob tem je dejal, da se je zgodba končala zaradi reakcij tujih bank, ki so začele v 402 primerih opozarjati na spornost teh nakazil, poslale so tudi uradne proteste, tri banke pa so v tem delu, ko gre za konkretna nakazila, kratko in malo nehale sodelovati z NLB in niso več sprejemale tega denarja. »Šele po tem, ko je prišlo tudi do velikih posledic za ugled Slovenije in njenega bančnega sistema, je prišlo do reakcij urada za preprečevanje pranja denarja in obvestila pristojnim institucijam,« je povedal mag. Grims.

»Do danes iz tega, kar je sporočila policija in druge službe, ni bil nihče za to dogajanje kakorkoli preganjan ali ovaden, gre pa za stvari, ki imajo izjemen mednarodni in tudi finančni vidik,« je dejal poslanec in dodal, da so pri tovrstnih transakcijah denarja provizije običajno 5%, »če pa je država pod embragom, šlo je za Iran, pa so provizije veliko večje, kar pomeni, da je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v višini najmanj 50 milijonov dolarjev, lahko pa še več, vse tja do 300 milijonov dolarjev,« je povedal predsednik KNOVS.

Nazadnje je dejal, da bo komisija od vseh institucij, ki so bile danes na seji oz. so bile vabljene, tudi od urada za preprečevanje pranja denarja, zahtevala vse gradivo, povezano s tem primerom in potem na tej osnovi določila tudi nadaljnje korake. »Zagotavljam pa, da bomo storili vse, da se tudi ne samo slovenski, ampak mednarodni javnosti dokaže, da se takšne stvari ne morejo kar tako dogajati na slovenskih tleh.« Ob tem je še dodal, da so posledice dogajanj iz leta 2009 in 2010 opazne še danes. »V ZDA so odkrili primer enega od teh nakazil, ki je bilo uporabljeno za nekoga, ki je pridobival nezakonite podatke in pri tem ponarejal dokumente oz. zamolčal podatke o samemu sebi, kar so odkrili šele lani, torej te stvari še danes potekajo in vse to je potrebno tudi v Sloveniji pripeljati do tiste točke, da se stvari razčistijo do konca.« Mag. Grims je ob tem ponovil, da je skoraj neverjetno, da je šlo preko Slovenije za 1 milijardo dolarjev denarja. »Očitno je šlo za pranje denarja, obstaja zapis, da so vsi indici pranja denarja, pa to ni imelo kakršnegakoli epiloga, niti javnost o tem ni bila obveščena.«

»Takratno vodstvo NLB je takšno dogajanje ves čas zagovarjalo, tudi nekatere informacije znotraj so, da se je to poskušalo pomesti pod preprogo,« pa je mag. Grims odgovoril na novinarsko vprašanje glede odziva vodstva NLB in dodal: »Podatek, ki je res zanimiv za vse, ki plačujete drage provizije ob plačilu položnic, pa je, da je za prenakazila ob takšnem obsegu sredstev, gre torej za milijardo dolarjev, takratno vodstvo NLB celo oprostilo plačila ob prilivih na ta račun.«

“V dokumentih, ki so nam jih poslali iz preiskovalne komisije, ki preiskuje zlorabe v bančnem sistemu, sledi, da je bil denar razdeljen na nekaj čez 9000 naslovov, vidi se, kam je ta denar šel, vendar so to zaupni dokumenti, o katerih ne smem govoriti,” je na dodatna novinarska vprašanja o poteku dogajanj glede toka denarja povedal predsednik KNOVS.
»Reakcije v zvezi s celotnim dogajanjem so prišle izjemno pozno, izjemno pozno je reagiral ravno Urad za preprečevanje pranja denarja,« je nenazadnje dejal mag. Grims, saj, da očitno nekomu ni bilo v interesu, da se hitro odreagira.