Romana Tomc o prihodnosti EU in Ljubljanski pobudi za novo evropsko ustavo
Evropa se je znašla na razpotju. Mnogi govorijo o Evropi dveh hitrosti, o Evropi katere prihodnost je vse prej kot obetavna. Z Brexitom, Donaldom Trumpom in porastom evroskeptičnih skupin, se ob vprašanju prihodnosti EU porajajo mešani občutki. Pozornost državljank in državljanov vse bolj dobivajo populistične ideje, medtem ko sredinske politične stranke izgubljajo zaupanje. Poslanci Evropskega parlamenta bodo danes, ob bližajoči se šestdeseti obletnici evropske integracije, razpravljali o vprašanju prihodnosti EU in njeni nadaljnji integraciji.
Evropska poslanka Romana Tomc pa je v svojem včerajšnjem govoru poslanske kolege seznanila z novim, slovenskim predlogom za evropsko ustavo in s t.i. Ljubljansko pobudo. “Težko bi se strinjala s tistimi, ki trdijo, da gre razvoj EU v pravo smer. Samo govoriti o tem, da moramo biti močni in enotni, ni dovolj. Ena izmed ključnih težav je, da se še nismo odločili o skupnem cilju. O tem kakšno Evropo želimo. Če nimaš cilja, je vsaka pot prava, pravi pregovor. Naši pogledi o tem, ali sploh in kako ohraniti evropske vrednote, so različni. Želimo Unijo, kjer podpiramo zdravo gospodarstvo, ker se zavedamo, da nam omogoča vzdrževanje evropskega socialnega modela? Evropo, kjer ne bomo dopustili utajevanja davkov in okoljevarstvenih goljufij? Evropo, kjer govorimo o enakosti in strpnosti, vendar v resnici podpiramo neenakost in ne prenesemo drugače mislečih. Res želimo Evropo, kjer bomo izgubili svojo evropsko identiteto? Uravnotežena družba je možna le tam, kjer gredo pravice z roko v roki z odgovornostjo”, je v svojem govoru podarila evropska poslanka Romana Tomc.
EU se, ob obstoječemu delovanju evropskih institucij in razdelitvi pristojnosti, ni zmožna soočiti z globoko politično, finančno, ekonomsko, socialno in migrantsko krizo. Težave v notranjem delovanju EU pa so glavni krivci za vzpon populizma in evroskepticizma. Resolucija, ki jo je pripravil nekdanji belgijski premier in evropski poslanec Guy Verhofstadt, nakazuje nadaljnjo smer integracije EU in uvaja federalno idejo združevanja.
“Ob ideji superiornosti izgubljamo občutek, kaj je zares pomembno. Kritika leti na vse nas, saj namesto soočenja z lastnimi težavami prepogosto razpravljamo o drugih, recimo o krizi pravne države v afriških državah in o kitolovu na Japonskem. Tudi to je pomembno, vendar se nam ob tem tukaj na naših tleh, pred našimi očmi dogajajo stvari, ki lahko pomenijo tudi zaton EU. Skrajni čas je za streznitev”, je izpostavila evropska poslanka Romana Tomc.
“Prav zato bi vas danes rada seznanila z Ljubljansko pobudo in s slovenskim predlogom o evropski ustavi. Prominentni slovenski pravniki so jo zasnovali s prepričanjem, da je EU lahko zgolj uravnotežena unija nacionalnih držav, njihovih civilnih družb in tržnih gospodarstev, ob medsebojnem spoštovanju. Osnutek pogodbe je dober, prinaša konkretne odgovore in jasno vizijo za naprej. Vpeljane so vsebinske spremembe od ideje de facto pol-predsedniškega sistema do drugih institucionalnih sprememb. Predvsem pa daje EU pristojnosti, s katerimi bo kos izzivom prihodnosti.”
Glede prihodnosti in vprašanja obstoja EU evropska poslanka Romana Tomc zaključuje: “Pri izhodu iz situacije v katero smo zašli moramo začeti z majhnimi koraki. Poiskati bi morali najmanjši skupni imenovalec, ki nas povezuje – ali nekaj njih – in potem na tem graditi naprej. Verjamem pa, da bo EU obstala. Vprašanje je le v kakšni sestavi.”