Grimsova komisija nadaljuje boj zoper paradržavo: vodstvo policije naj pokaže interne akte, ki jih skriva že 3 mesece!

Kot je povedal predsednik komisije Branko Grims (SDS), je komisija v primeru Ornig od policije zahtevala dva interna akta, in sicer navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene ter strokovno navodilo o prikritih metodah dela kriminalistične policije. Navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi so po številnih posredovanjih na komisiji zdaj le dobili v celoti, ne pa tudi navodila o prikritih metodah dela, je povedal.

Nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm je izrazil prepričanje, da bi policija omenjena akta komisiji morala posredovati, še več, meni, da bi ju morala tudi javno objaviti, sicer ju po njegovih besedah ne sme uporabljati. Opozoril je, da je vsak akt, ki navzven določa pravice ali obveznosti državljanov ali posredno oziroma neposredno posega v ustavno varovane pravice, akt pravne narave in mora biti kot tak objavljen.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je zagotovila, da pri omenjenih dokumentih ne gre za takšna akta, torej akta, ki bi imel učinke navzven, ampak za interna akta policije. “Če pristanemo na pogled, da je policija dolžna razkriti, kako opravlja svojo delo, to pomeni, da je delo policije že vnaprej brezplodno,” je menila.

Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je dodala, da gre za akta, ki v takšni ali drugačni obliki obstajata od leta 1992 in ju imajo tudi vse druge policije na svetu.

Tako Bobnarjeva kot Györkös Žnidarjeva sta tudi menili, da komisija ni pristojna za to, da zaprosi za akta. Po zakonu je namreč komisija zadolžena za nadzor nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov in sredstev, ne pa tudi za nadzor nad prikritimi metodami dela policije, je dejala ministrica.

S tem se ni strinjal nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek in se vprašal: “Zakaj bi policija za zakonite ukrepe preprečevala dostop najvišjemu zakonodajnemu in posredno nadzornemu telesu, ki obstaja ravno zaradi tega.” Opozoril je, da če pade takšen nadzor, potem ni nobenega nadzora več.

“Iz tega, kar ste nam posredovali, je razvidno, da gre za podzakonske akte ‘par excellence’ in da je vsebina nekaterih določb protiustavna,” je opozoril Janez Janša (SDS). Sporno se mu predvsem zdi, da eden izmed aktov določa, da lahko kriminalistična policija izvajanje prikritih metod financira iz lastne dejavnosti, kar je po njegovem v nasprotju z zagotovili policije, da takšno dejavnost financira izključno iz javnih sredstev, in v nasprotju s predpisi.

“Kot pravijo poznavalci, se financiranje iz lastne dejavnosti izvaja tako, da posvečeni ljudje v kriminalistični policiji ustanovijo podjetje, ki ga registrirajo ne neobstoječe ime, v register prebivalstva vpišete osebo, ki ne obstaja, ji izdate dokumente, nato pa podjetje posluje,” je opozoril in se vprašal, kdo nadzira takšno poslovanje.

Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač je pojasnil, da je bil v zvezi s tem že napovedan nadzor računskega sodišča, ko bo ta izveden, pa da bodo z veseljem pokazali vso dokumentacijo.

Komisija DZ je sicer omenjena akta od policije zahtevala zaradi primera Ornig, v katerem naj bi sodelavec policije Dejan Ornig po navodilih policije brez sodnih odredb vdiral v elektronske račune posameznikov, na kar so danes spomnili tudi nekateri člani komisije. A veliko govora o tem ni bilo, saj je Bradač prosil, da počakajo, dokler se o zadevi ne izreče sodišče. Po njegovih besedah se bo namreč zoper ljudi, ki so v omenjenem primeru naredili napake, zadeva peljala na sodišče.

So pa člani komisije danes policijo znova soglasno pozvali, naj jim navodilo o prikritih metodah dela posreduje v celoti.

Pripis2: Člani KNOVS ponovno pozvali Ministrstvo za notranje zadeve, naj preda tajni predpis kriminalistične policije

Po tem, ko je v javnosti odjeknila afera Ornig, ko je študent Dejan Ornig po navodilu dveh kriminalistov nezakonito vdiral v osebne račune več kot 300 državljanov in za to tudi prejel plačilo, so člani Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) od kriminalistične policije zahtevali interna akta, po katerih naj bi kriminalisti delovali v omenjenem primeru. Do danes komisiji vsa zahtevana dokumentacija še vedno ni bila predana, natančneje, kriminalistična policija je pred kratkim komisiji sicer predala navodilo o finančnem materialnem poslovanju, ne pa tudi drugega pravilnika, ki zajema navodila o uporabi prikritih preiskovalnih metodah in sredstvih.

Člani KNOVS ter vabljeni nekdanji ustavni sodniki so zato na današnji seji, odprti za javnost, razpravljali o ustavnopravnih vidikih problematike tajnih predpisov in drugih aktov. Po besedah mag. Grimsa je današnja seja pomenila tudi nekakšno nadaljevanje okrogle mize iz januarja letos, na kateri so tudi ugledni bivši ustavni sodniki opozorili na dejstvo, da je vsak predpis v demokratični državi veljaven le, če je javno objavljen, kar pomeni, da je obstoj tajnih predpisov, ki niso dostopni javnosti in do katerih ne more dostopati niti KNOVS, popolnoma nesprejemljivi.

»Če se take akte skriva pred nadzornim organom, kot je KNOVS, to praktično pomeni, da nastaja država v državi, kar pa je za demokracijo izjemno nevarna situacija,« je po seji komisije dejal mag. Grims.

Da se je prvič po 25 letih, odkar je Slovenija samostojna in demokratična država, zgodilo, da neka institucija, v omenjenem primeru kriminalistična policija, parlamentarni komisiji ne želi predati dokumentacije, pri čemer ima KNOVS po zakonu edina pravico, da nadzor sploh izvaja, je v svoji razpravi opozoril član komisije Janez Janša. »Gre za čisto norčevanje iz državnega zbora,« je dejal Janša in se obregnil ob medije, ki vseskozi, odkar je izbruhnila afera Ornig, predvsem pa, odkar na nepravilnosti v zvezi z afero in obstojem tajnih predpisov opozarjajo na KNOVS, z izjemo enega ali dveh medijev pravzaprav molčijo in o tem sploh ne poročajo. »Če bi se to zgodilo pod našo vlado, bi gorelo do neba,« je dodal Janša.

»Že sam obstoj neobjavljenih predpisov predstavlja veliko in trajno kršitev človekovih pravic državljank in državljanov. Se pravi, gre za vprašanje meje, do kje je nekaj predpis, od kje naprej pa gre zgolj za nek pravilnik, ki bi lahko bil interen. Vendar gre tukaj za to, da je predpis vsak akt, ki posega v človekove pravice kogar koli v Sloveniji, ki posega v ustavne pravice in vsak tak akt brez dvoma mora biti objavljen,« je bil jasen mag. Grims.

Janez Janša je v razpravi opozoril tudi na protiustavnost tajnega predpisa glede financiranja, ki določa, da lahko kriminalistična policija izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov financira iz lastne dejavnosti. To je v nasprotju z ustavo.  »Kot pravijo poznavalci, se financiranje iz lastne dejavnosti izvaja tako, da posvečeni ljudje v kriminalistični policiji ustanovijo podjetje, ki ga registrirajo na neobstoječe ime, v register prebivalstva vpišejo osebo, ki ne obstaja, ji izdajo dokumente, nato pa podjetje posluje,« je opozoril in se vprašal, kdo nadzira takšno poslovanje.

V današnji razpravi se je pokazalo tudi, da v primeru delovanja Orniga ni šlo za osamljen primer, pač je bilo v preteklosti takšnih »ornigov« kar nekaj sto, zato gre po besedah mag. Grimsa za nekaj, »kar predstavlja potencialno veliko nevarnost za sistematičen, obsežen in ponavljajoč se vdor v človekove pravice, v zasebnost državljanov in državljank, zato je tukaj potrebna kontrola.«

Člani KNOVS so ob koncu seje soglasno sprejeli sklep, da mora ministrstvo za notranje zadeve komisiji nemudoma predati celoten tajni predpis. »Takšno sporočilo je izjemno dragoceno, kar kaže na odločenost vseh članov, da stvari razčistimo, da se na področju človekovih pravic in varnosti, torej temeljnih vrednot, zagotovi stanje, ki bo brez dvoma ustavno in zakonito.«