Bruselj bo uporabo imena teran dodelil tudi Hrvaški. Poraz Cerarja, Židana in Erjavca na celi črti!

Evropska komisija kljub pomislekom Slovenije ne vidi razloga, da ne bi nadaljevala načrtov za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, so po razpravi o vprašanju terana na posebnem odboru za kmetijstvo danes v Bruslju za STA povedali viri pri Svetu EU. Komisija je po navedbah virov za zdaj podala le ustna pojasnila.

Razprava o uporabi imena teran je bila kratka, trajala je približno 15 minut. Slovenija je predstavila svoje pomisleke, Evropska komisija je ocenila, da ne vidi razlogov, da ne bi izvedla svojih načrtov. Med članicami se je odzvala le Hrvaška, ki se je strinjala s komisijo, so povzeli viri pri EU.

Slovenija je po navedbah evropskih virov med drugim izpostavila, da bi bila dodelitev načrtovane izjeme Hrvaški pomemben presedan in enostransko ukrepanje, kar so v komisiji zavrnili.

V komisiji namreč poudarjajo, da je bil že sprejet delegirani akt, ki Hrvaški dodeljuje enako vrsto izjeme za tri druge sorte grozdja, ki sovpadajo z zaščitenimi označbami porekla v drugih državah, a je komisija tedaj pustila vprašanje terana odprto, da bi Slovenija in Hrvaška našli skupno rešitev.

Poudarjajo tudi, da je bilo pod določenimi pogoji že odobrenih več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

Slovenija ima podobno izjemo v primeru francoskega burgundca, in sicer lahko uporablja skupaj z več drugimi članicami ime Weisser Burgunder, ali v primeru nemške frankinje, ko lahko uporablja ime modra frankinja ali frankinja.

Evropska komisija je skratka na današnjem sestanku sklenila, da ne vidi razlogov, zakaj ne bi izvedla svojih načrtov in zakaj bi vprašanje terana obravnavala drugače kot vse druge izjeme pred tem, so povedali viri pri Svetu EU.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je potezo komisije označila za zelo problematično. “Menimo, da če je komisija reševala druge izjeme z aktom, sprejetim avgusta 2013, bi morala absolutno takrat dati na mizo tudi vprašanje terana. Slovenija ni vedela za nobeno vlogo s strani Hrvaške, kar se tiče terana,” je poudarila v izjavi za novinarje v Ljubljani.

Dodala je, da je šlo celo za nasprotno situacijo. “Prav zaradi tega, ker je pri teh izjemah reševala samo dve drugi izjemi, za vse ostale zaščitene označbe pa določila triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, je bilo s tem še potrjeno, da je zadeva teran absolutno zaprta in ni predmet nobenih pogajanj,” je pojasnila Strniša.

Komisija je po navedbah virov za zdaj podala le ustna pojasnila. Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je sicer minuli četrtek izrazil pričakovanje, da bo podala pisna pravna pojasnila.

Slovenija je po navedbah virov danes zahtevala tudi razpravo o vprašanjih v povezavi s teranom pod točko razno na zasedanju kmetijskih ministrov unije prihodnji ponedeljek, a za zdaj ni znano, ali bo to vprašanje res uvrščeno na dnevni red.

O tem je bilo danes govora v okviru sestanka posebnega odbora za kmetijstvo, v katerem sodelujejo strokovnjaki članic unije in predstavniki komisije. Gre za pripravljalni sestanek na zasedanje kmetijskih ministrov unije prihodnji ponedeljek.

Komisija naj bi postopek za sprožitev delegiranega akta, s katerim naj bi Hrvaški pod določenimi pogoji glede etiketiranja Hrvaški dodelila omejeno izjemo pri uporabi imena teran, sprožila 24. januarja.

Sprejetje delegiranega akta posamezna članica zelo težko zavrne, saj so za zavrnitev potrebni glasovi 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije. Tudi Strniša je poudarila, da so možnosti za zavrnitev zelo majhne.

Po njenih besedah so z dogajanjem na tem področju sicer v preteklih mesecih seznanili številne kmetijske ministre in pri vseh naleteli na “neko razumevanje in dvome, ali je takšno ravnanje komisije ustrezno”. “Še vedno pa nas izkušnje učijo, da se pri takšnih odprtih vprašanjih med dvema državama ministri postavijo na eno ali drugo stran,” je dejala Strniša.

A kar sedaj govoričijo Cerarjevi uradniki je brezpredmetno. Dejstvo je, da niti “diplomat” Erjavec, niti kmetijski minister Židan nista znala uporabe pojma teran zaščititi v celoti.

Že pred sestankom je bilo sicer znano še eno pojasnilo komisije – odgovor na trditev Slovenije, da bi bilo treba izjemo urediti med pristopnimi pogajanji Hrvaške in EU.

Komisija poudarja, da v ključnem kosu evropske zakonodaje za to področje, v uredbi o skupni ureditvi kmetijskih trgov, ni nobenega roka. Sklicuje se na tretji odstavek 100. člena te uredbe, ki opredeljuje področje homonimov.

Obstaja sicer še en del zakonodaje, uredba komisije 607/2009, ki kot časovni okvir za dodelitev izjeme omenja pristopna pogajanja, a v komisiji poudarjajo, da je prva uredba pomembnejša.

Ob tem izpostavljajo še dve stvari: da je Hrvaška zahtevo podala pred pristopom in, kot že omenjeno, da je bil po pristopu Hrvaške že sprejet en delegirani akt, ki državi dodeljuje enako vrsto izjeme za tri druge sorte grozdja, ki sovpadajo z zaščitenimi označbami porekla v drugih državah.

Glede možnosti tožbe proti komisiji je Strniša pojasnila, da jo je mogoče vložiti šele po objavi akta v uradnem listu EU.

Evropska komisija je danes v Bruslju v pisni izjavi pojasnila stališča glede terana. V tej izjavi kljub pomislekom Slovenije vztraja, da je dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran pod strogimi pogoji glede etiketiranja v skladu s pravnim redom EU.

Komisija je izjavo posredovala po sestanku posebnega odbora za kmetijstvo, ki je danes v Bruslju pripravil zasedanje kmetijskih ministrov prihodnji ponedeljek. V odboru sodelujejo strokovnjaki članic in predstavniki komisije.

V izjavi piše, da je komisija na današnjem sestanku članicam opisala ozadje in pravno podlago za svojo namero, da hrvaškim proizvajalcem dodeli omejeno izjemo, ob opredelitvi jasnih pravil za omejitev uporabe imena sorte grozdja teran na etiketi za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra.

“To ne spreminja ekskluzivne pravice slovenskih proizvajalcev do uporabe imena teran na oznakah za vino za opis zaščitene označbe porekla teran,” je komisija pojasnila v pisni izjavi.

Vino teran naj bi bilo torej še naprej zaščiteno le v Sloveniji, Hrvaška pa bi lahko uporabljala ime sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra. Kot so že decembra pojasnili viri pri komisiji, bi moralo v tem primeru teran pisati z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra in oboje bi moralo biti na istem vidnem polju.

V komisiji so ob tem v današnji pisni izjavi še izpostavili, da se z načrtovanim ukrepanjem dejansko odzivajo na vlogo Hrvaške za odobritev omejene uporabe imena sorte grozdja teran pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra, in to pod strogimi pogoji.

Ta vloga je bila po navedbah komisije podana pred pristopom Hrvaške k EU. S svojimi dejanji komisija potrjuje pravice hrvaških proizvajalcev in želi končati trenutno pravno negotovost. Komisija tako deluje v skladu z obveznostmi iz pogodbe, po kateri mora ukrepati.

Ob tem komisija v izjavi še izpostavlja stališče, da ni razloga, da bi primer terana obravnavali drugače od drugih primerov, ko je v eni članici zaščitena označba porekla, v drugi članici ali tretji državi pa se pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla uporablja homonim, ki označuje sorto grozdja.

Trenutno je 53 takšnih izjem, od katerih ima koristi večina vinogradniških članic unije, tudi Slovenija. Podobna izjema velja za Slovenijo po navedbah komisije v primeru francoskega burgundca in nemške frankinje.

Za to vprašanje je po navedbah komisije ključna zakonodajna podlaga tretji odstavek 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov, po katerem je komisija pristojna za sprejetje delegiranih aktov za upoštevanje obstoječih praks označevanja in dovoljuje izjeme od pravila, da se ime sorte grozdja, pri katerem gre za zaščiteno označbo porekla, ne sme pojaviti na oznaki kmetijskih proizvodov.

Odziv komisije na vlogo Hrvaške in načrtovana odobrena izjema sta popolnoma v skladu s pristopom, ki ga je komisija sprejela v primeru podobnih vlog in odobrenih izjem v preteklosti, še poudarja komisija v pisni izjavi. (sta/ured)