Opozicija kritična do predloga nerazvojno naravnanega proračuna

Poslance NSi v rebalansu proračuna za leto 2017 po besedah poslanca Jožeta Horvata moti preveliko povečanje porabe. Kot je poudaril, ne nasprotujejo temu, da prejmejo javni uslužbenci dostojne plače, a bi bilo potrebno končno vzpostaviti boljše poslovno okolje za delovanje gospodarstva. Slednje prinaša kar 108 milijonov evrov več davka na dohodek pravnih oseb, je spomnil Horvat.

Izpostavil je še, da se prihodnje leto zaključuje veljavnost zakona o razvojni podpori Pomurju, za ta zakon pa ni dovolj sredstev. Tudi sredstev za investicije, ki bi morale poganjati razvoj države, je po njegovem mnenju premalo. V NSi bodo v proračunskih razpravah zelo kritični, napoveduje Horvat, ki še ugotavlja, da se tudi iz proračuna pozna, da “se približujejo volitve”. Vendar bo po njegovih ocenah koalicija verjetno s takim predlogom proračuna vztrajala in ne bo sprememb.

Miha Kordiš (ZL) je ocenil, da je proračun izgubil priložnost, da bi saniral izgubljeno desetletje, ki je za Slovenijo. Izvirni greh je po njegovi besedah že na dohodkovni strani, kjer vlada ni storila dovolj, saj je “podarila 60 milijonov evrov davčnih odpustkov najbogatejšim, namesto da bi okrepila prihodke na solidarnosten način”.

Predlogu v ZL nasprotujejo tudi zaradi višanja izdatkov za zvezo Nato. “Če drugi tir zgradimo z javnimi sredstvi, kot vsaka resna država, bi lahko dobil finančno pokritje v tem proračunu. Pa temu ni tako in to je največji razvojni manko tega proračuna,” je v izjavi novinarjem še poudaril Kordiš.

Alenka Bratušek (NP) pa je navedla, da ima vlada na razpolago milijardo evrov več, kot jih je imela njena vlada v letu 2013. “Od takrat so minila tri leta, kar pomeni, da bi morala vlada ta čas izkoristiti za določene strukturne spremembe,” je dejala.

Primanjkljaj se po njenih besedah zmanjšuje izključno zaradi višjih prihodkov, ob tem pa je Bratuškova opozorila, da se gospodarska rast upočasnjuje, zaradi česa bo v prihodnje manj prihodkov. “Mi pa bomo lahko na istih problemih, kot smo bili leta 2009,” je navedla.

Po njenem mnenju proračun premalo namenja investicijam, nekorektno je tudi, da še niso zaključena pogajanja z javnim sektorju. “Črpanje evropskih sredstev zaostaja, še vedno imamo cel kup ukrepov, ki jim rečemo začasni. Če vlada misli, da je prav, da danes še veljajo, bi jih bilo treba spremeniti v trajne,” je še dodala Bratuškova.

Poslanci SDS so svoje nasprotovanje predlogu predstavili že v torek in navedli, da ga ne morejo podpreti, ker v njem ne vidijo strukturnih učinkov. “Ni začrtane poti in ne vemo, kdaj bomo dosegli tak strukturni primanjkljaj, ki bo v skladu s fiskalnim pravilom,” je dejal poslanec SDS Andrej Šircelj. Po ugotovitvah računskega sodišča, ki ni izreklo mnenja o zbirni bilanci stanja državnega proračuna ob koncu leta 2015, ker ni imelo na voljo dovolj podatkov o osnovnih sredstvih, se je vprašal, ali je predstavitev proračuna sploh smiselna, če država nima urejenih evidenc o svojem premoženju.

Premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sta sicer na predstavitvi predloga poudarila razvojno naravnanost proračuna. Z obravnavo predloga proračuna bodo v četrtek začela zainteresirana delovna telesa DZ. (sta)