(Omnibus zakon bodoče koalicije ustvarja milijardno luknjo v javnih financah) Ustavni pravnik Zagorc: Ustavno sodišče bi lahko dopustilo izvedbo zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu!

Ustavno sodišče bi lahko dopustilo izvedbo zakonodajnega referenduma, ki ga v primeru danes sprejetega interventnega zakona o razvoju Slovenije poleg odhajajoče koalicije napovedujejo tudi v sindikatih, meni ustavni pravnik Saša Zagorc. Ob tem opozarja, da glede nedopustnosti referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse še ni. Zakon bodoče koalicije sicer ustvarja milijardno luknjo v javnih financah, na kar opozarja fiskalni svet.

Kot je za STA pojasnil Zagorc, lahko zbiranje 2500 podpisov za vložitev pobude za zakonodajni referendum, ki je nato podlaga za to, da DZ določi daljši rok za zbiranje podpisov 40.000 volivcev, ki so potrebni za razpis referenduma, steče z dnevom potrditve zakona v DZ.

V tem času lahko DZ, če tako meni, sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma. Za takšno odločitev je pomembno predvsem določilo iz drugega odstavka 90. člena ustave, ki določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve.

“Ko je ta sklep sprejet, načeloma referendum ni mogoč, ima pa pobudnik, ki je zbral 2500 podpisov, možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem, preden je torej zakon objavljen in začne veljati. To pravzaprav pomeni zadržanje uveljavitve tega zakona,” izpostavlja Zagorc.

Glede vsebinske odločitve ustavnega sodišča pa opozarja, da v zvezi z nedopustnostjo referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse v slovenskem prostoru ni, obenem tega nihče tudi ni izpodbijal na ustavnem sodišču.

V luči tega Zagorc gotovega odgovora o tem, ali bi lahko ustavno sodišče odločanje o interventnem zakonu dopustilo, nima. Poudarja pa, da bi se lahko pri sprejemu odločitve opiralo na ustavnosodno prakso iz drugih primerov nedopustnosti zakonodajnih referendumov, kot je denimo nedopustnost referendumov o zakonih, s katerimi se odpravljajo posledice kršitev človekovih pravic. Pri tem spomni na odločitev ustavnega sodišča, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo.

V primeru, da bi ustavni sodniki uporabili analogijo z obstoječo sodno prakso z drugih področjih, bi lahko v primeru tako imenovanega omnibus zakona, med katerega po mnenju Zagorca spada tudi interventni zakon o razvoju Slovenije, ki po vsebini deloma res opredeljujejo materijo, ki ne dopušča referenduma, a vsebujejo tudi druge vsebine, o katerih je ta dopusten, ustavno sodišče sprejelo odločitev, da sklep o prepovedi referenduma razveljavi, “če med temi vsebinami ni nobene povezave, pa gre za tako pomembno vsebino, ki je lahko predmet referenduma in bi DZ s tem poskušal preprečiti volivcem, da odločajo o tem, o čemer imajo pravico odločati”.

Kot še opozarja Zagorc, se ustavno sodišče v primeru presoje sklepa o nedopustnosti referenduma, ne bo spraševalo, ali je zakon po svoji vsebini skladen z ustavo ali ne, ampak bo v ospredju predvsem vprašanje opustitev neposredne demokracije. “Vsebina, ali je ta zakon dober za ali slab za Slovenijo oziroma ali je to primerna materija, to ni važno, ključno je samo, ali imamo pravico do referendumskega odločanja o tem zakonu,” je še dodal.

Po besedah Zagorca sicer s pravnega vidika obstaja možnost, da bi lahko po današnji potrditvi interventnega zakona za razvoj Slovenije državni svet na zakon v sedmih oz. osmih dnevnih vložil veto, kar pa glede na dosedanje ravnanja in odločitve trenutne sestave državnega sveta ne pričakuje.