Kolumbijski volivci zavrnili mirovni sporazum med vlado in gverilci iz Farca

Kolumbijski volivci so v nedeljo presenetljivo in v nasprotju z napovedmi anket zavrnili zgodovinski mirovni sporazum, ki sta ga pred tednom dni v Cartageni podpisala predsednik Juan Manuel Santos in vodja Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigo Londono. Pokroviteljica pogajanj Norveška je ob tem izrazila razočaranje.

Proti sporazumu se je izreklo 50,21 odstotka volivcev, podprlo pa ga je 49,78 odstotka. Razlika je po 99,9 odstotka preštetih glasovnic znašala le 57.000 glasov, volilna udeležba pa je bila 37-odstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sporazum, ki bi moral končati 52 let krvave državljanske vojne, je imel v državi veliko nasprotnikov. Vendar so bili podpisniki prepričani, da si velika večina prebivalstva želi mir za vsako ceno. To prepričanje so, podobno kot v primeru britanskega referenduma o izstopu iz EU, potrjevale tudi ankete, ki pa so se kot v britanskem primeru izkazale za zgrešene.

Santos je pred referendumom povedal, da načrt B ne obstaja. Sporazum med njim in Londonom bi stopil v veljavo po referendumski potrditvi. Kaj bo sedaj, je veliko vprašanje.

Tako predsednik kot vodja Farca sta po zavrnitvi izrekla zavezo miru. “Večina je rekla ne. Vendar ne bom popustil in si bom še naprej prizadeval za mir do zadnjega dne mojega mandata,” je Kolumbijcem po televiziji zagotovil Santos.

“Farc obsoja dejstvo, da je destruktivna moč tistih, ki sejejo sovraštvo, vplivala na mnenje. Farc ostaja zavezan miru in ponovno poudarja pripravljenost za uporabo besed kot orožja za gradnjo v smeri prihodnosti. Kolumbijcem, ki sanjajo o miru, sporočam, da lahko računajo na nas. Mir bo zmagal,” je sporočil Londono.

Glavni pobudnik kampanje proti sporazumu in nekdanji predsednik Alvaro Uribe je bil kljub zmagi spravljiv. “Vsi želijo mir, nihče si ne želi nasilja,” je poudaril. Dodal je, da si bo skupaj s svojo desno stranko Demokratični center prizadeval za “nacionalni pakt za mir”. Pozval je k pogajanjem za nov sporazum, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Uribe je ob podpisu sporazuma poudarjal, da so jo uporniki s tem prepoceni odnesli za desetletja spopadov, ki so zahtevali več sto tisoč življenj, za ugrabitve in izsiljevanja, kakor tudi preganjanja ljudi z njihovih domov. Pripadnike Farca pa krivi tudi za umor svojega očeta.

Razočaranje nad odločitvijo kolumbijskih volivcev je medtem izrazila Norveška, ki je bila skupaj s Kubo pokroviteljica mirovnih pogajanj.

“Zelo sem razočaran, veliko je na kocki,” je za norveško javno televizijo NRK dejal norveški zunanji minister Borge Brende. “Upam, da bomo še naprej gradili na mirovnem sporazumu, da bo prekinitev ognja veljala in da bomo skušali v prihodnjih dneh najti rešitve,” je poudaril.

Izpostavil je, da bo Norveška še naprej podpirala napore za dosego miru, in dodal, da so norveški diplomati že na poti na Kubo, kjer so potekala pogajanja. Tam naj bi se pogajalci pogovorili o položaju po referendumu.

Na Kubo je posebnega predstavnika Združenih narodov Jeana Arnaulta poslal tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. “Generalni sekretar zaupa, da bodo vsi Kolumbijci nadaljevali napore za dosego skupnega cilja trajnega in stabilnega miru,” je povedal tiskovni predstavnik ZN Farhan Haq.

Kolumbijski vladi bodo ZN, ki so še vedno zavezani mirovnemu procesu v Kolumbiji, še naprej pomagali doseči sporazum z uporniki, je še poudaril.

V Bruslju so medtem v odzivu na izid referenduma sporočili le, da spoštujejo odločitev kolumbijskega ljudstva in da bodo spoštovali tudi vse njegove nadaljnje odločitve.

Odločitev kolumbijskih volivcev bi lahko vplivala tudi na podelitev Nobelove nagrade za mir, saj sta bila podpisnika sporazuma med resnejšimi kandidati za prejemnike.

“V tem kontekstu (…) kolumbijski mirovni sporazum ali kdorkoli, ki je povezan z njim, preprosto ni kandidat za letošnjo Nobelovo nagrado za mir,” je povedal direktor Mirovnega inštituta v Oslu Berg Harpviken. Podelitev nagrade bi po njegovih besedah razumeli kot upor proti volji kolumbijskega ljudstva.

Kar 297 strani dolg sporazum predvideva, da uporniki, ki so zagrešili vojne zločine, ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen. Nekaj predstavnikov upornikov bo imelo tudi zagotovljena mesta v nacionalnem parlamentu.

Okoli 7000 preostalih gverilcev Farc se bo po referendumu podalo v 28 za ta namen posebej določenih območij, kjer bodo predali svoje orožje opazovalcem ZN. Sporazum tudi predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno prisotnost pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena.

Farc je bila ustanovljena leta 1964 in njeni gverilci so se poleg boja proti vladi usmerili tudi v proizvodnjo in trgovino z mamili. Nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši je leta 2006 Farc označil za največji mamilarski kartel na svetu. Uporniki so se s sporazumom temu odpovedali. (sta)