Kdo sta Donald Trump in Hillary Clinton? Biografiji dveh kandidatov za predsednika ZDA.
Kdo je Donald Trump?
Ko se je Donald John Trump avgusta lani popeljal po tekočih stopnicah svoje stolpnice na Manhattnu in razglasil predsedniško kampanjo s trditvijo, da Mehika v ZDA pošilja kriminalce in posiljevalce, mu noben resen analitik ni pripisal možnosti za zmago. V slabem letu dni mu je uspelo postaviti na glavo vso dosedanjo ameriško politično teorijo.
Trump (še) ni postal predsednik najmočnejše države na svetu, je pa osvojil nominacijo ene od dveh strank, ki imata edini možnosti za osvojitev Bele hiše. Proti koncu kampanje je sicer njegova kandidatura izgubila veliko moči zaradi obtožb o spolnih napadih na ženske, ki jih Trump skuša odbiti z zanikanji, novimi žalitvami in preusmerjanjem pozornosti na ženske, ki napadov obtožujejo nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona.
Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v newyorškem Queensu, kjer je njegov oče Fred gradil stanovanjske bloke za reveže in srednji razred.
Trumpov oče je bil potomec nemških priseljencev, mama Mary Anne MacLeod pa škotskih. Donald ima še dva brata in dve sestri, tretji brat Fred mlajši pa je umrl zaradi alkoholizma.
Donald je imel težave z obnašanjem že v osnovni šoli in starši so ga s 13 leti poslali na vojaško akademijo New Yorka, kjer je končal šolanje s činom stotnika. Nato je dve leti študiral na univerzi Fordham v Bronxu, potem pa se je podal v Pensilvanijo na poslovno šolo Wharton študirat nepremičninske posle.
Služenju v vietnamski vojni se je izogibal zaradi študijskih obveznosti, ko je teh zmanjkalo, pa zaradi poškodbe stopala. Delal je v družinskem oziroma očetovem podjetju, ki ga je kasneje prevzel in preimenoval v Trumpovo organizacijo.
Med kampanjo se hvali, da je od očeta dobil majhno žepnino v višini milijona dolarjev, iz katerih je ustvaril deset milijard dolarjev vredno premoženje, a v to zgodbo verjame le sam.
Nobenega dvoma ni, da je izjemno bogat, vendar nihče ne ve natančno, koliko denarja ima. Med drugim zato, ker Trump vrednost samega sebe oziroma svojega imena ocenjuje na več kot tri milijarde dolarjev. A hkrati noče objaviti svojih davčnih napovedi z izgovorom, da zvezna davkarija izvaja revizijo. Trump pravi, da napoved ni pomembna, ampak je pomembneje to, kar pravi sam.
Po očetovi smrti leta 1999 je dobil del okrog 300 milijonov dolarjev vredne zapuščine in z denarjem si je opomogel po težavah v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Naložbe v Atlantic Cityju so ga leta 1991 namreč spravile v stečaj in izgubil je polovico lastništva hotela Taj Mahal.
Do leta 2014 je delež v podjetju Trump Entertainment Resorts padel na deset odstotkov, podjetje pa je spet šlo v stečaj. Lani ga je kupil milijarder Carl Ichan.
New York Times je leta 2005 poročal, da je Trump vreden “samo” med 150 do 250 milijonov dolarjev, kar je Trump zavrnil ter vložil tudi tožbo, ki jo je izgubil. Isti časopis je jeseni prišel do Trumpove davčne napovedi in jo objavil. Ta pravi, da je pred dvema desetletjema prijavil skoraj milijardo dolarjev izgub, zaradi česar mu potem davkov na dohodek ni bilo treba plačevati.
Trump je med kampanjo večkrat povedal, da s pridom izkorišča ameriške zakone o stečaju, da mu ni treba vrniti celotnih dolgov, po objavi številk o veliki izgubi pa je samohvale na račun izkoriščanja davčne zakonodaje nekoliko umiril. A to zdaj s pridom izkoriščajo demokrati.
Trump je gradil igrišča za golf, hotele in stanovanjske zgradbe, na katerih je njegovo ime, čeprav ni njihov lastnik. Živi v svoji stolpnici na 5. aveniji na Manhattnu in na Floridi, kjer ima veliko posestvo. Hiše z zlato notranjostjo ima tudi v Kaliforniji, Virginiji in na Karibih, naokrog pa se vozi s svojim letalom.
Poleg gradbeništva se je ukvarjal s številnimi drugimi posli. Bil je finančni svetovalec boksarja Mika Tysona, ki podpira njegovo kampanjo, do leta 2015 je bil delni lastnik tekmovanj Miss USA, Miss Teen USA in Miss Universe. Zaradi izjav o Mehičanih je ostal brez tekmovanj za miss.
Od leta 2004 do leta 2015 je na televiziji NBC gostil oddajo Vajenec, za kar je dobil 200 milijonov dolarjev.
Trump ima svoje ime na hollywoodskem pločniku slavnih, ima dve nominaciji za televizijsko nagrado emmy, poznajo ga ljubitelji ameriške poklicne rokoborbe.
Pripada prezbiterijanski cerkvi in ima rad katoliškega papeža Frančiška, čeprav ga je ta kritiziral zaradi napovedi gradnje zidu na mehiški meji.
Rad se tožari in od leta 1973 je bil vpleten v 150 tožb na zveznih sodiščih in 150 tožb samo na sodiščih Floride. Leta 2011 je tožil Škotsko zaradi elektrarn na veter, ki so motile njegovo igrišče za golf, in izgubil. Leta 1973 ga je zvezna vlada tožila, da temnopoltim najemnikom zaračunava višje najemnine, kar je dve leti kasneje spremenil. Trenutno ga tožijo študenti njegove nekdanje Trumpove “univerze”, ki trdijo, da jim je pobral denar, naučil pa nič, obvezno čtivo pa je bila Trumpova lastna knjižna biografija, v kateri je Trump nanizal svoje “izjemne” poslovne uspehe.
Njegova politična ideologija je precej pisana. Do leta 1987 je bil demokrat, potem nekaj časa republikanec, spet demokrat, nato neodvisen, zdaj je spet republikanec. Leta 2000 je nekaj časa kandidiral za predsednika kot član reformne stranke, s kandidaturo se je spet poigraval leta 2012. Podpiral je politične kandidate obeh strank, Hillary in Bill Clinton pa sta bila leta 2005 celo na njegovi poroki s Slovenko Melanijo Knavs.
Leta 2011 se je pridružil gibanju t. i. rojstnikov, ki so dvomili, da je bil predsednik Barack Obama rojen v ZDA. Tudi po objavi Obamovega rojstnega lista ni odnehal, dokler mu ni komik Bill Maher ponudil pet milijonov dolarjev, če dokaže, da ni plod spolnih odnosov svoje matere z orangutanom. Trump je pokazal rojstni list in Maherja tožil, ker mu ni plačal pet milijonov dolarjev, a je po dveh mesecih tožbo umaknil.
Prav tako spremenljiva so njegova stališča. Včasih je podpiral pravico do splava, zdaj je ne, enkrat je za legalizacijo istospolnih porok, nato spet ne, enako je z odnosom do konoplje in višjih davkov za bogate ter minimalne plače. Brez dvoma podpira smrtno kazen in pravico do orožja, kakor tudi izgon nezakonitih priseljencev in prepoved vstopa muslimanov v ZDA.
Razmišlja o ukinitvi zveze Nato in hkrati povsem podpira Izrael, pa tudi pošteno posredništvo med Izraelci in Palestinci. Z Rusijo bi enkrat prijateljeval, drugič ji spet kazal mišice, zagovarja širjenje jedrskega orožja na Japonsko, v glavnem pa izstreli, kar mu pade na pamet.
Trenutno je poročen z Melanio Trump, s katero imata sina Barrona. Od leta 1977 do leta 1991 je bil poročen s Čehinjo Ivano Zelničkovo, s katero imata tri otroke (Donalda mlajšega, Ivano in Erica). Od leta 1993 do leta 1999 je bil poročen z Marlo Maples, s katero imata hčerko Tiffany. Ima tudi osem vnukov in vnukinj.
Vmes je imel še številne ženske, nekatere med njimi naj bi osvajal tudi na silo. To je nenazadnje priznal tudi sam v videposnetku iz leta 2005, v katerem pravi, da lepe ženske grabi tudi za spolovila, a se ne pritožujejo, ker je slaven. Ta posnetek mu je najverjetneje uničil vse možnosti za zmago na volitvah.
Hillary Diane Rodham Clinton se je rodila 26. oktobra leta 1947 v Chicagu zasebnemu podjetniku Hughu Rodhamu in Dorothy Howell. Starši so ji že umrli, oče leta 1993, mati pa leta 2011.
V osnovni in srednji šoli ter kasneje med študijem se je odlikovala z dobrimi ocenami in številnimi aktivnostmi, za katere je pobirala priznanja. Oče je bil republikanec in goreč antikomunist in tudi sama je bila sprva privržena republikanski stranki, mati pa ji je vcepila občutek za socialno pravičnost.
Ko je bila stara 13 let, je po Chicagu zbirala glasove za Richarda Nixona, leta 1964 pa je bila aktivna v kampanji Barryja Goldwaterja, ki je takrat močno izgubil proti demokratu Lyndonu Johnsonu.
Po družinski veroizpovedi metodistka se je leta 1965 vpisala na kolidž Wellesley, kjer je diplomirala iz političnih ved. Sprva je bila še mlada republikanka, vendar je leta 1968 stranko zapustila zaradi Nixona, ki je grdo obračunaval z newyorškim guvernerjem Nelsonom Rockefellerjem, ki ga je podpirala.
To so bili časi nemirov zaradi državljanskih pravic, aprila 1968 je bil ubit Martin Luther King mlajši in Clintonova je na kolidžu organizirala proteste. Kmalu za tem je bil ubit še demokratski predsedniški kandidat Robert Kennedy.
Po diplomi se je Clintonova čez počitnice zaposlila na Aljaski, kjer je čistila losose, dokler je niso odpustili, ker se je pritoževala nad slabimi delovnimi pogoji. Po Wellesleyju je šla na Yale študirat pravo in vmes je bila aktivna v Washingtonu, kjer je delala za senatorja Walterja Mondala.
Leta 1971 je spoznala Billa Clintona, ki je prav tako študiral na Yalu, in bodoči predsednik ZDA jo je po štirih letih dvorjenja prepričal, da se je poročila z njim. Skupaj sta delala v kampanji demokratskega predsedniškega kandidata Georga McGoverna, ki je podobno kot danes Bernard Sanders združeval leve idealiste in boleče izgubil proti Nixonu leta 1972.
Clintonova je glede Nixona prišla na svoj račun leta 1974, ko je delala kot pravnica v kongresnem odboru za preiskavo prisluškovalne afere Watergate, ki je predsednika odnesla s položaja.
Vsi, ki so jo poznali, so ji v mladosti napovedovali svetlo politično prihodnost, kar je bil morda tudi razlog, da več let ni hotela postati soproga politika z ameriškega juga. Leta 1975 sta se vendarle poročila, a vseeno je obdržala svoj priimek, kar je razjezilo tako njeno mater kot tudi taščo.
Bill Clinton je naslednje leto postal pravosodni minister Arkansasa, Hillary pa se je zaposlila v največjem pravniškem podjetju v Little Rocku Rose, kjer je leta 1979 postala prva partnerka in je imela precej višjo plačo od moža, ki je istega leta postal guverner Arkansasa. Leta 1980 se jima je rodila hči Chelsea, za katero je lahko skrbel mož, ki je leta 1980 izgubil guvernerske volitve.
To je bil edini poraz, saj je Bill Clinton potem redno zmagoval vse do leta 1992, ko je bil izvoljen za predsednika ZDA. Predsedniška kampanja je sicer privlekla na površje spolne škandale in Clinton je javno priznal razmerje z Gennifer Flowers, kar mu je Hillary oprostila in kritizirala Flowersovo.
V tistem času si je privoščila nekoliko poniževalno izjavo do žensk, ki ostajajo doma in pečejo kolače, ki jo je še dolga leta obžalovala.
Možu je s težavo oprostila izvenzakonska razmerja, tudi leta 1998, ko je izbruhnil škandal s pripravnico Monico Lewinsky, ki ga Clinton ženi ni priznal, dokler niso odkrili sledov njegove sperme na pripravničini modri obleki. Vseeno je ostala z njim, po prepričanju kritikov zgolj zato, ker je imela v mislih lastno politično kariero.
Po osmih letih položaja prve dame ZDA z največ zadolžitvami v ameriški zgodovini je bila Clintonova dvakrat izvoljena za zvezno senatorko iz New Yorka, kamor se je par preselil po letu 2001. Tako, kot si je kot prva dama s svojo zdravstveno reformo leta 1993 ustvarila množico sovražnikov v kongresu, si je kot senatorka ustvarila množico prijateljev, in to v obeh strankah.
Kot prva dama je šla z možem skozi številne preiskave, od katerih se je najdlje vlekla preiskava Whitewater, ki je zadevala nepremičninske posle, v katere sta se spustila s prijatelji v Arkansasu. Preiskava ni razkrila ničesar obremenilnega, razen tega, da je mimogrede odkrila Monico Lewinsky.
Zaradi preiskav sta Bill in Hillary iz Bele hiše odšla z več milijoni dolarjev dolga, kar pa sta nadoknadila s knjigami in govori že v prvem letu po odhodu, saj sta zaslužila 12 milijonov dolarjev. Do danes se je njuno premoženje povečalo na okrog 200 milijonov dolarjev.
Kot prva dama se je zapisala v zgodovino z govorom na svetovni konferenci o ženskah v Pekingu, kjer je ženske pravice razglasila za človekove pravice. Na tem področju je bila aktivna vseh osem let.
Kot senatorka je podprla vse vojne, za katere se je odločil predsednik George Bush mlajši. Podpora iraški vojni se ji je maščevala leta 2008, ko je izgubila strankarske predsedniške volitve proti Baracku Obami, ki pa si jo je izbral za državno sekretarko.
Na tem položaju je obiskala 112 držav in leta 2011 je – podobno kot leta 1995 pravice žensk – pravice homoseksualcev razglasila za človekove pravice. Podpirala je intervencijo v Libiji proti Moamerju Gadafiju, kar se ji zaradi kaosa v tej državi nekoliko maščuje v tokratni predsedniški tekmi. Republikanci so ji skušali naprtiti tudi odgovornost za teroristični napad na konzulat v Bengaziju 11. septembra 2012, a so jo številne preiskave oprale krivde.
Republikanci jo skušajo spodnesti tudi zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, vendar doslej ni bilo nobenega dokaza, da je preko tega strežnika neprimerno pošiljala ali sprejemala zaupno pošto. Preiskava FBI se je končala brez kazenske ovadbe in za demokrate je zgodba zaključena.
Aprila lani je Clintonova, ki je vmes postala babica, v New Yorku vstopila v predsedniško tekmo. Ankete so ji napovedovale hitro zmago, vendar pa se je Sanders izkazal za zelo trd oreh. Nenazadnje zaradi tega, ker se je demokratska stranka od leta 2008 pomaknila bolj v levo. Leto dni kampanje je tja pomaknilo tudi Clintonovo, čeprav ne tako daleč, da bi izgubila vse sredinske volivce.
Drugi dan nacionalne konvencije demokratske stranke v Philadelphii je na uradni razglasitvi osvojenih delegatskih glasov v času tekme za nominacijo dobila dovolj podpore in Sanders je predlagal, da se jo potrdi z aklamacijo.
V času splošne kampanje pa je ženska, ki je morala izjemno veliko prestati na poti do političnega vrha, dobila izdatno pomoč nasprotnika Trumpa, ki je z žaljivimi izjavami in priznanjem spolnih napadov na ženske najverjetneje pripomogel k izvolitvi prve predsednice ZDA.
Clintonovi se po prvem soočenju in poplavi obtožb žensk zaradi Trumpovega obnašanja ni bilo več treba veliko truditi, čeprav je spletna stran WikiLeaks objavljala nerodne informacije o njeni kampanji, ki jih je dobila z računalniškim vlomom. Medije so bolj zanimali Trumpovi spolni in drugi izpadi. (sta)