V Ljubljani mednarodni simpozij astrofizikov o črnih luknjah
Univerza v Novi Gorici ob 100. obletnici napovedi obstoja črnih lukenj gosti prvo srečanje Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji. Srečanje pod naslovom Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj od danes do 16. septembra poteka v Ljubljani, na njem pa se bo zbralo več kot sto svetovno priznanih strokovnjakov na področju astrofizike.
Udeležence je na odprtju 324. simpozija Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU) v Cankarjevem domu pozdravila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Izpostavila je vitalnost te znanstvene sfere v Sloveniji, obenem pa poudarila pomen popularizacije pomena znanstvenih dosežkov pri splošni javnosti.
Rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik je medtem v uvodnem nagovoru dejal, da je pridobitev organizacije tega dogodka v Sloveniji potrditev aktivne vloge, ki jo novogoriška univerza igra v mednarodnih astrofizikalnih raziskavah.
Astrofiziki bodo na simpoziju razpravljali med drugim o najsodobnejših teoretičnih modelih sistemov črnih lukenj in njihovem vplivu na naše razumevanje astrofizike in kozmologije.
Obstoj črnih lukenj je sicer kot rešitev slavnih Einsteinovih enačb splošne relativnosti predvidel nemški fizik Karl Schwarzschild. Sprva so veljale zgolj za matematično posebnost, danes, 100 let pozneje, pa je, zahvaljujoč izjemnemu napredku na področju opazovalne astronomije, potrjeno, da obstajajo marsikje v vesolju.
Tako danes vemo, da črne luknje zvezdnih mas nastanejo pri kolapsu zvezd in da supermasivne črne luknje (take z več kot milijonkrat večjo maso od našega Sonca) prebivajo v središčih večine galaksij v vesolju.
Zadnje veliko odkritje na tem področju se je zgodilo pred letom dni, ko je observatorij LIGO v ZDA prvič neposredno zaznal signal gravitacijskih valov, ki so bili prav tako napovedani že pred 100 leti. Ta detekcija je razkrila nov razred črnih lukenj: par črnih lukenj, milijardo svetlobnih let daleč od nas, ki se po spirali približujeta ena drugi in zlijeta v eno večjo.
Prav o tem odkritju bo na javnem poljudnem predavanju 14. septembra – točno ob prvi obletnici prve neposredne detekcije gravitacijskih valov – spregovorila škotska znanstvenica Sheila Rowan. Predstavila bo zgodbo o teoretični napovedi gravitacijskih valov in neverjetnem razvoju tehnologije, ki je omogočil njihovo odkritje. (sta)
