Slovenska sodnija štartala pričakovano: na zatožno klop ex visoka predstavnika Janševe vlade Turk in Rončević

Na zatožni klopi ljubljanskega okrajnega sodišča danes pričakujejo nekdanjega šolskega ministra Žigo Turka in nekdanjega direktorja direktorata za visoko šolstvo Boruta Rončevića. Obtožena sta zlorabe položaja, ker naj bi v času, ko sta zasedala omenjeni funkciji, priredila javni razpis. Oba očitke zanikata.

Rončević naj bi v začetku leta 2013 po naročilu tedanjega ministra Turka pogoje razpisa za koncesije za posamezne študijske programe priredil tako, da so jih dobile točno določene zasebne fakultete, in sicer Fakulteta za medije, novogoriška Fakulteta za znanosti o okolju in celjska Visoka šola za proizvodno inženirstvo. S Fakulteto za medije naj bi bil Rončević takrat tudi lastniško povezan.

Vlada Janeza Janše, v kateri je bil Turk minister, je sicer dan po tistem, ko ji je bila v parlamentu izglasovana konstruktivna nezaupnica, sprejela odločitev o razpisu koncesij za študijske programe in ga dan pozneje tudi objavila. Prejemniki so bili izbrani nekaj dni pozneje, 13. marca pa so že bile izdane odločbe za koncesije, čeprav je šlo za programe za šolsko leto 2014/2015.

Tožilstvo je zoper Turka in Rončevića lani nato vložilo obtožni predlog. Turk je zadevo komentiral na omrežju Twitter, in sicer še preden je obtožni predlog prejel. “Vem le, da sem kot minister delal za blaginjo Slovenije in prav nič kaznivega,” je tedaj zatrdil Turk.

Da naj bi Turk z odločbami o dodelitvi koncesij deloval v škodo javnega interesa, je menila že vlada Alenke Bratušek, ki je nasledila Janševo. Vendar pa je nekdanji minister zatrdil, da podelitev koncesij ni v nasprotju z javnim interesom. “Javni interes namreč ni isto kot interes javnega sektorja ali interes ene javne fakultete” je zapisal v blogu.

Rončević pa je očitke označil za lažnive.

Turku in Rončeviču bo sodila okrajna sodnica Ana Testen, ki je pred leti sodila tudi v razvpiti zadevi “Janša-Rop” in takrat presenetljivo Ropa obsodila na 10.000 evrov denarne kazni zaradi kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti.

Pripis: Ljubljansko okrajno sodišče je danes zavrglo obtožni predlog zoper nekdanjega šolskega ministra Žigo Turka in nekdanjega direktorja direktorata za visoko šolstvo Boruta Rončevića, obtožena zlorabe uradnega položaja. Vendar zgodbe s tem najbrž še ni konec, možno je, da bo zadevo obravnavalo okrožno sodišče.

Čeprav se je za danes pričakoval začetek sojenja obema obtoženima, ki naj bi priredila pogoje razpisa za koncesije za posamezne študijske programe, da so jih dobile točno določene zasebne fakultete, in sicer Fakulteta za medije, novogoriška Fakulteta za znanosti o okolju in celjska Visoka šola za proizvodno inženirstvo, ni bilo tako.

Sodnica Ana Testen je po prebrani obtožnici predstavila svoje pomisleke o tem, ali je okrajno sodišče sploh pristojno za odločanje v tej zadevi. Tožilstvo namreč obtoženima očita, da sta s prirejanjem pogojev vedela, da bi te fakultete po dodeljenih odločbah o koncesiji skupaj pridobila nepremoženjsko korist v vrednosti 5,1 milijona evrov.

In ravno v številki zapisana vrednost nepremoženjske koristi je zbudila pozornost okrajnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da gre pri konkretizaciji znaka kaznivega dejanja za protipravno premoženjsko korist in ne več nepremoženjsko.

V tem primeru pa se ne upošteva več prvega odstavka člena kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi uradnega položaja, po katerem grozi eno leto zapora, ampak gre za tretji odstavek istega člena. S tem odstavkom je zagroženih pet let zapora in torej pristojnost pade na okrožno sodišče.

Tožilka Jerneja Pielick je sicer pojasnjevala, da obtoženima nepremoženjsko korist očita, ker sta le omogočila podelitev koncesije, izplačilo koncesnine pa bi bila zgolj posledica te odločitve. Do izplačila nikoli ni prišlo, saj so odločbe kasneje razveljavili. Prav tako obtožena nista pridobila protipravne premoženjske koristi, je še pojasnjevala Pielickova.

Vendar sodnice ni prepričala, po prekinitvi je sklenila obtožni predlog zavreči s pojasnilom, da se koncesije ni podeljevalo za javno službo, ampak zasebnim zavodom, in torej gre za pridobitev premoženjske koristi. Hkrati pa je vrednost te koristi ovrednotena, je pojasnila sodnica. Tudi sam opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu se sklada s tretjim in ne prvim odstavkom člena kazenskega zakonika o zlorabi uradnega položaja, je še povedala.

Zato sodnici, kakor je dejala, ni preostalo drugega, kot da obtožni predlog zavrže. Nadaljnji potek zadeve je zdaj na strankah. Če se bo katera od njiju pritožila, bo o pristojnosti odločalo višje sodišče. Če bo pritrdilo odločitvi okrajnega sodišča, bodo Turku in Rončeviću sodili na okrožnem sodišču, sicer pa na okrajnem. Do takrat pa zadeva stoji.

Za odvetnika Boštjana Penka, ki zagovarja Rončevića, je današnja odločitev na nek način presenetljiva. Sodišče je namreč razpisalo glavno obravnavo, zato so pričakovali, da se bodo lahko zagovarjali in bili na koncu tudi oproščeni. Sodnica bi po njegovem mnenju morala o pristojnosti odločiti že v času preizkušanja obtožnega predloga.

Tudi Rončević je upal, da bo lahko danes z argumenti predstavil svojo plat, prav tako si Turk, kakor je dejal ob odhodu s sodišča, želi, da se zadeva čim prej zaključi.

Tožilstvo še ne ve, ali se bo pritožilo, počakalo bo na pisno obrazložitev sklepa sodišča. (sta/ured)