Analiza Trumpove gospodarske politike do leta 2026: proračunski primanjkljaj 5.300 mld USD in propad javnih financ
Ameriški volivci, ki podpirajo republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, to počnejo tudi iz prepričanja, da bo vodil odgovornejšo gospodarsko politiko. Analiza nestrankarske organizacije pa ugotavlja, da bi njegova politika v naslednjih desetih letih uničila javne finance.
Odbor za odgovorni zvezni proračun je izračunal, da bi Trumpov predlog davčnih reform in gospodarske zakonodaje v naslednjem desetletju proračunski primanjkljaj povečal za kar 5.300 milijard dolarjev.
Po drugi strani bi davčna politika demokratke Hillary Clinton v istem obdobju primanjkljaj povečala za 200 milijard dolarjev, je še izračunal odbor.
Demokrati v ZDA veljajo za zapravljivce, ki si nenehno izmišljajo nove načine za porabo davkoplačevalskega denarja. Republikanci naj bi odgovorneje ravnali z davkoplačevalskim denarjem.
Trumpova kampanja odločno zavrača izračun in tudi Odbor za odgovorni zvezni proračun priznava, da ni povsem prepričan v svoje številke, predvsem zato, ker so Trumpovi predlogi preveč splošni. Zaradi tega so analitiki vzeli srednjo vrednost na podlagi dveh ocen prav tako nestrankarske Davčne fundacije.
Trump trdi, da bodo njegove napovedane velike davčne olajšave pokrite z veliko gospodarsko rastjo, ki bo sledila olajšavam in drugim načrtovanim gospodarskim ukrepom.
Večina resnih ekonomistov v ZDA pa je prepričana, da bi izvolitev Trumpa upočasnila rast, če bo vztrajal pri gradnji zidu na meji z Mehiko, trgovinskih sporih s tujimi državami, omejitvami priseljevanja in razdiranju mednarodnih trgovinskih ter drugih sporazumov, kar obljublja v volilni kampanji.
Poleg davčnih olajšav Trump predlaga tudi veliko povečanje izdatkov za vojsko. Napovedal je tudi varčevalne ukrepe, ki pa ne bodo niti približno zadostovali za to, da bi pokrili primanjkljaj zaradi davčnih olajšav in povečanja vojaške porabe.
Del republikancev upa, da so Trumpove predvolilne obljube neresne in namenjene le zmagi na volitvah, ko bo Trump v Ovalni pisarni, pa bo poslušal strokovnjake.
Odbor za odgovorni zvezni proračun je izračunal, da bi predlogi Clintonove, ki jo za razliko od Trumpa vsi držijo za besedo, povečali primanjkljaj predvsem zaradi povečanja porabe.
Med drugim zaradi uvedbe zastonj visokošolskega izobraževanja na določenih kolidžih ali univerzah, v kar je privolila za podporo mladih volivcev Bernarda Sandersa, zaradi povečanja porabe za otroško varstvo in uvedbo splošno dostopnih vrtcev za otroke do 4. leta.
To in drugo namerava Clintonova plačati z višjimi davki za bogate in korporacije, pri čemer Trump in republikanci svarijo, da bo trpela gospodarska rast. (sta)