Sodba nekdanjim vodilnim v Novi KBM za sporne hrvaške posle bo znana v ponedeljek, Kovačiču grozi kar 9 let enotne zaporne kazni

Na mariborskem sodišču se je s sklepnimi besedami nekdanjega prvega moža Nove KBM Matjaža Kovačiča in soobtoženega Igorja Šujice zaključila glavna obravnava v sojenju nekdanjim vodilnim v nekoč drugi največji državni banki zaradi zlorabe položaja pri domnevno spornem dodeljevanju kreditov za nepremičnine na Hrvaškem. Sodba bo znana v ponedeljek.

Sklepne besede so se po treh letih in pol sojenja raztegnile na kar tri naroke. Tožilka Mojca Petan Žura je že prejšnji teden po več ur dolgem branju zaključnih besed sodnemu senatu pod vodstvom sodnice Danile Dobčnik Šoštarič za Kovačiča predlagala izrek štirih let in pol zapora, skupaj z dvema lani že izrečenima pravnomočnima kaznima pa izrek enotne zaporne kazni v višini devet let.

Za nekdanjega direktorja KBM Leasinga Šujico je terjala štiri leta zapora, za tretjeobtoženega Borisa Cekova, ki je prav tako prihajal iz sistema Nove KBM, pa je predlagala leto dni alternativnega prestajanja kazni z delom v splošno korist.

Kovačič je v svojih sklepnih besedah specializiranemu državnemu tožilstvu očital, da je tako v obtožnici kot v sklepnih besedah izkrivljalo dejstva in manipuliralo z dokazi. Posebej se je dotaknil treh zaseženih elektronskih sporočil takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši, za katere tožilstvo trdi, da naj bi dokazovali, da je za posle na Hrvaškem iskal podporo v samem vrhu države. Na slednje sicer s strani premierja ni prejel odgovorov.

Vendar nekdanji bankir zatrjuje, da ti dopisi nimajo nikakršne zveze z obravnavano zadevo, saj so bili namenjeni seznanjanju najvišjega predstavnika države, torej 100-odstotnega lastnika banke, o priložnostih za nikoli realiziran nakup nekega drugega 100-kilometrskega zemljišča na hrvaški obali in potencialnih načrtih za nakup ene od manjših hrvaških poslovnih bank.

“Če je takšna manipulacija mogoča iz treh elektronskih sporočil, kakšna je mogoča šele iz okoli 20.000 strani obširnega sodnega spisa,” se je vprašal Kovačič in zavrnil tudi očitke, da bi lahko kot predsednik uprave banke zlorabil svoj položaj v kreditnem odboru, ki je odločal o podeljevanju kreditov njihovi hrvaški družbi Multiconsult, pa tudi, da bi to storil kot član nadzornega sveta v omenjenem hrvaškem podjetju.

Absurdni in nedokazani se mu zdijo tudi očitki, da naj bi vedel za prvotne cene nepremičnin, ki naj bi jih v skladu z obtožnico s pomočjo kreditov Nove KBM Multiconsult pri kupovanju deležev podjetij, v čigar lasti so bile, precej preplačal in tako banko oškodoval za koli 25 milijonov evrov. Po njegovem tožilstvo ni dalo niti enega dokaza o naklepnem dejanju, prav tako o tem, zakaj bi zlorabil položaj zato, da bi protipravno premoženjsko korist zagotovil nekaj hrvaškim državljanom, ki jih ni poznal in nikoli videl, kar so ti ljudje, sicer prav tako obtoženi v tej zadevi, na sodišču tudi sami potrdili.

Predlagano zaporno kazen je, tako kot že njegov zagovornik Črt Šatej, označil kot drakonsko in nesorazmerno, še posebej v primerjavi s tisto, ki jo tožilstvo predlaga za soobtoženega Cekova. Slednje je v sklepni besedi zmotilo tudi Šujico, ki se je spraševal, na podlagi kakšnih konstruktov je tožilstvo njemu pripisalo vlogo “operativca”, ko pa je bil Cekov podpisan na nekaterih pomembnih dokumentih, med drugim je kot prvi nadzornik Multiconsulta tudi sklenil pogodbo s še enim obtoženim v tej zadevi Tomislavom Blagusom za vodenje omenjene družbe. Medtem se je sam z njim srečal le dvakrat.

Tako Kovačič kot Šujica sta problematizirala tudi vlogo Hinka Podgorška, ki je bil pri teh poslih, kot prokurist Multiconsulta in v banki zadolžen za posle na Hrvaškem, precej bolj aktiven. Prav on si je ogledoval zemljišča, ob tem pa sta oba navrgla še podatek, da si je v tistem času kupil hišo na hrvaški obali preko podjetja, ki je bilo registrirano kar na domačem naslovu Tomislava Blagusa. Čudi ju, da se sodi njima, medtem ko Podgorška ni med obtoženimi.

Sodišče v še treh ločenih postopkih sodi še nekdanji članici uprave Manji Skernišak, Blagusu in nekaj drugim hrvaškim državljanom, predvsem domnevnim slamnatim lastnikom projektnih podjetij, prek katerih je banka s kreditiranjem omenjenega hrvaškega podjetja prišla do po mnenju tožilstva precej preplačanih zemljišč.