Bivši papež Benedikt XVI. v spominih razkriva, da je homoseksualni lobi želel prevzeti oblast v Vatikanu

Bivši papež Benedikt XVI. je napisal spomine, v katerih je zapisal, da ga nihče ni prisil, da se je odpovedal papeškemu položaju, a je homoseksualni lobi v Vatikanu poskušal vplivati na sprejem odločitev. V knjigi Zadnji pogovori prvič v zgodovini kak bivši papež ocenjuje lastni pontifikat po koncu papeževanja.

Italijanski časnik Corriere della Sera, ki je kupil pravice do knjige, je danes objavil obsežen članek s poudarki iz knjige, v kateri so objavljeni pogovori, ki jih je imel 89-letni Josef Ratzinger z nemškim novinarjem Petrom Seewaldom. Na knjižne polici naj bi knjiga prišla 9. septembra, poročajo tuje tiskovne agencije.

Benedikt je med drugim razkril, da je vedel, da homoseksualni lobi v Vatikanu sestavlja štiri, pet oseb, ki so poskušale vplivati na odločitve Vatikana, mu pa naj bi uspelo, da je to močno skupino razbil.

Bivši papež v knjigi tudi vztraja, da je odločitev o odstopu sprejel sam in brez pritiskov. Kot je še povedal, je samo nekaj ljudi, ki so mu bili zelo blizu, vedelo za njegovo namero o odstopu, saj se je bal, da bi novica prišla v javnost, še preden jo je nepričakovano objavil 28. februarja 2013.

Kot je še povedal, ni mogel verjeti, ko je bil leta 2005 izbran za naslednika papeža Janeza Pavla II. in da je bil presenečen, ko je bil leta 2013 za njegovega naslednika izbran papež Frančišek. Nezadovoljstvo z neučinkovito vatikansko birokracijo naj bi bil eden od razlogov, da so po skoraj 1300 letih izbrali prvega papeža, ki ni prišel iz Evrope.

Bivši papež je še dejal, da je celoten pontifikat pisal dnevnik, ki pa ga bo uničil, čeprav bi lahko bil “zlata jama” za zgodovinarje.

Benedikt XVI. je prvi papež v zadnjih 600 letih, ki je odstopil. Kot razlog je takrat navedel zdravstvene razloge.

V času njegovega papeževanja je izbruhnila afere Vatileaks, ko je njegov majordom medijem predal Benediktova zasebna pisma in dokument, ki govorijo o korupciji in boju za oblast v Vatikanu. Italijanski mediji so takrat poročali, da v ozadju afere stojijo prelati, ki so želeli diskreditirati Benedikta XVI. in ga prisiliti k odstopu. (sta)