Kučan jezno nad ovaditelje, a njegova VELEIZDAJA je dejstvo podprto z dokazi!

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan “izdelka, ki mu predlagatelji pravijo ovadba” ne misli komentirati. “To prirejanje in ponarejanje” ne koristi razkrivanju morebitnih neznanih stvari iz osamosvojitvenega časa, ampak služi osebnim političnim in strankarskim interesom posameznikov, je dejal Kučan v današnji izjavi.

Vendar tisti, ki so ga ovadili, ne razmišljajo o tem, koliko škode to povzroča velikemu, svetlemu projektu slovenskega osamosvajanja, je prepričan. Tako ravnanje namreč na novih frontah deli slovensko družbo in tudi slovenske veterane, je dodal prvi predsednik samostojne Slovenije, ki ovadbo razume tudi kot pritisk na sodišče.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ga je namreč ovadilo zaradi očitkov, da je kot predsednik predsedstva maja 1990 zagrešil veleizdajo, sabotažo in pomoč pri njej, ker ni preprečil razorožitve Teritorialne obrambe (TO).

Kučan si, kot je dejal danes, ne zna predstavljati, kakšne interese lahko ima “peščica članov t. i. Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve” in kako so ti drugačni od interesov tisoče veteranov vojne za Slovenijo in članov policijskega veteranskega združenja.

Kar je bilo o takratnih dogodkih treba povedati, je napisano v poročilu, ki ga je takratno predsedstvo moralo predati skupščini. Skupščina je poročilo sprejela, s tem pa odobrila tako delo predsedstva kot njegovo delo, je dejal Kučan. Zato je glede tega povsem miren.

Hkrati pa priznava, da je tedaj bil naiven, in da so nekateri izigrali njegovo zaupanje. Izpostavil je takratnega načelnika TO Ivana Hočevarja. Ta ne samo, da ga o ukazu za predajo orožja ni obvestil, ampak je tudi na njegovo izrecno vprašanje govoril neresnico, trdi Kučan. Na drugem sestanku s člani predsedstva pa je le priznal ukaz o razorožitvi in tudi ukaz, da o tem ne sme obvestiti slovenskega državnega vodstva.

Ukaz so v Beogradu izdali 15. maja, ko so dan pozneje začela prihajati obvestila z občinskih štabov, je poklical Hočevarja, ki mu je dejal, da gre za zamenjavo trofejnega orožja. “Jaz sem mu verjel, bil je slovenski general, na to mesto postavljen tudi s soglasjem slovenskega političnega vodstva,” je pojasnil. Šele dan pozneje, ko je bilo informacij že več, ga je znova poklical. Hočevar je prišel na sestanek in priznal ukaze.

Je pa ob tem poudaril, da je treba ob razpravah o osamosvojitvenem času upoštevati tudi tedanje razmere v Jugoslaviji, kakšne so bile ambicije zlasti političnega vodstva JLA, ki da se je vse od Titove smrti imela za garanta obstoja Jugoslavije.

“Jaz sem takrat presojal stvari, kot sem jih presojal, upoštevaje te okoliščine in zvest svoji politiki miru,” je nadaljeval. Na podlagi te politike je tudi ukrepal, da ne bi s prenagljenimi odločitvami povzročil nepotrebno škodo in žrtve.

Njegovo zaupanje je izigral tudi takratni minister za obrambo Janez Janša, “ki je v imenu tega zaupanja razvijal ilegalno trgovino z orožjem,” je še dodal Kučan. Veliko hujše napake po njegovem naredi politik, “če ne zaupa, če gradi na iskanju stalnih sovražnikov, iskanju zarot, kar pripelje do tega, da tudi takrat, ko gre za skupne stvari, nihče nikomur ne zaupa in verjame”.

Prepričan je, da so današnje delitve umetne in koristijo tistim, ki ne znajo ponuditi platform, na katerih bi se Slovenci združevali. Kučan sicer pravi, da konflikta z Janšo nima, ampak da ga ima Janša z njim, on ga pa ima z Janševimi metodami.

A Kučan se seveda dela naivnega, saj je njegova VELEIZDAJA posledica njegovega siceršnjega eksplicitnega nasprotovanja slovenski osamosvojitvi!

Ekskluzivno samo na Politikis.si 17 citatov Milana Kučana, ki to dokazujejo! Pred VELEIZDAJO, pa tudi po njej!

1. Milan Kučan: »Na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov pristojnih za to, na napišejo novo ustavo. Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve, kajti Čosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši pa ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti. Ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da, izhajajoč iz neodtujljivih pravic človeka, naredijo družbo po svoji oz. po Bučarjevi meri.« 15. aprila 1988, Seja širšega kolegija republiškega sekretarja za notranje zadeve v Tacnu

____________________________________

2. Milan Kučan: »Mislim pa, da je potrebno in možno jasno povedati, da v Sloveniji ni kontrarevolucije in ni množičnega nacionalističnega gibanja zoper Jugoslavijo in za odcepitev.« Delo, 28. junij 1988

____________________________________

3. Milan Kučan: »Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta… vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo.« 26. oktober 1988 (javna debata z Viktorjem Žakljem, partijskim ekonomistom in politikom, ko so oktobra 1988 debatirali o viziji »tretje« Jugoslavije.

_____________________________________

4. Milan Kučan: »Drugič te, da slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega – je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana.« Govor Milana Kučana na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu, Delo, 8. februar 1989

_____________________________________

5. Milan Kučan: »Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi.« Milan Kučan na plenumu CK ZKJ v Beogradu, Delo, 28. september 1989

______________________________________

6. Milan Kučan: »Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre,… z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi.« Delo, 2. oktober 1989

_______________________________________

7. Milan Kučan: »Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija… /…/ Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti…« Milan Kučan, izrečeno na 11. kongresu ZKS, december 1989

________________________________________

8. Milan Kučan: »Veliko sem imel stikov s tujimi politiki in diplomati in nihče ni pokazal razumevanja za slovensko separatistično tendenco. Vsi pa so pokazali veliko razumevanje za to, da bi se slovenski pogled na demokratizacijo Jugoslavije uveljavil po demokratični poti. Evropa ne mara teh velikih pretresov.« Delo, 30. december 1989

________________________________________

9. Milan Kučan: »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« Izrečeno: 31. januar 1990

____________________________________

10. Milan Kučan: »Bistvena je torej vsebina skupnega življenja v Jugoslaviji, sama forma je pri tem manj pomembna.« 5. februar 1990

____________________________________

11. Milan Kučan: »Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji.« Knjiga Milan Kučan, februar 1990

____________________________________

12. Milan Kučan: »Ne sodim… niti med tiste, ki so za vsako ceno za samostojno Slovenijo.« Delo, 17. marec 1990

____________________________________

13. Milan Kučan: »O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji. Delo, 20. april 1990

 

___________________________________

14. Milan Kučan: »Tako ne gre, vlada se zaveda, da osamosvojitve ni mogoče izvesti tako hitro… In ravno tisti, ki bi moral biti najbolj odgovoren za to vlado, ji je zaril nož v hrbet. /…/ Referendum naj bo naslednje leto poleti in takrat naj bodo dani roki za osamosvojitev.« Izrečeno na sestanku vseh predsednikov parlamentarnih strank, 14. november 1990, Dosje, Demokracija, 2002

_____________________________________

15. Milan Kučan: »Nastanek slovenske nacionalne države ni cilj, ampak predvsem izhodišče in sredstvo za vstop slovenske države v evropske in v nove jugoslovanske integracijske tokove.« Delo, 21. novembra 1990

_____________________________________

16. »Mene je predvsem zanimalo in po svoje tudi skrbelo, to je odločitev, ki pomeni za prevzemanje odgovornosti za to kar bomo naredili z državo, ki bo nastala na podlagi tega plebiscita.« Milan Kučan na dan razglasitve rezultatov plebiscita, 26. december 1990, Portret: Milan Kučan, TV SLO 1, 21. junij 2011

_____________________________________

17. Milan Kučan: »Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem.« MMC RTV SLO, 23. december 2015

(sta/ured)

Povezani članek: MILAN KUČAN ovaden za VELEIZDAJO in SABOTAŽO. Sedaj je na vrsti državno tožilstvo!