Nova knjiga Igorja Omerze razkriva tajni montirani politični proces leta 1984
Publicist Igor Omerza v svoji novi knjigi 1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana predstavlja malo znani montirani politični proces v Ljubljani, na katerem je bilo na večletne zaporne kazni zaradi domnevnega vohunjenja in terorističnih dejanj proti Jugoslaviji obsojenih devet bolgarskih in jugoslovanskih državljanov.
Knjiga pripoveduje o bolgarskem glasbeniku armenskih korenin Agopu Stepanjanu, poročenem s Slovenko in očetu treh otrok, ki je bil obsojen na devet let strogega zapora. Omerza v knjigi dokumentirano dokaže, da sta bila preiskava in samo sojenje tajno, politična policija nekdanje skupne države (Udba) pa ju je uprizorila zaradi maščevanja za montirani proces proti jugoslovanskemu državljanu leta 1979 v Bolgariji.
Zato sta Tito in vodstvo države, kot je Omerza povedal za STA, naročilo Udbi, da poišče bolgarske vohune v Jugoslaviji. “Ko se nek Bolgar, ki je bil nezakonito izgnan, vrne v Slovenijo oz. Jugoslavijo, ga aretirajo in takrat se začne zgodba odvijati, kar naenkrat imamo devet obsojencev,” pravi.
Vsi so bili obsojeni za vohunstvo, terorizem, propagando oziroma za metanje letakov po 23 krajih po Jugoslaviji. A niso našli niti enega materialnega dokaza, pravi Omerza in dodaja, da so Bolgari, ki so bili večinoma muzikantje, prišli takrat v Jugoslavijo oz. Slovenijo živeti in delati.
“Poleg pet Bolgarov so aretirali tudi nekatere Jugoslovane, dva Slovence, tudi Srba, ki naj bi bil s temi Bolgari v stikih,” je dejal in dodal, da so po prestani kazni v različnih jugoslovanskih zaporih te ljudi izgnali v Bolgarijo. Le Agopa Stepanjana so iz zapora v Sremski Mitrovici, kjer so Bolgari prestajali zaporno kazen, zaradi dvojnega državljanstva vrnili v Slovenijo v zapor na Dobu.
Ob tem spomni, da je zadnji Bolgar Aleksander Aleksandrov, ki je bil sicer obsojen na 12 let zaporne kazni, prišel iz zapora v Sremski Mitrovici leta 1992. Poudaril je, da so vsa priznanja izsilili z mučenji, kar tudi opisuje v svoji knjigi.
Vsi obsojenci so namreč rehabilitirani oz. nedolžni, saj je leta 2002 slovensko sodišče del procesa razveljavilo, del pa obnovilo, tožilstvo pa na koncu, kot je pojasnil, umaknilo obtožnico.
Pred dobrimi 30 leti mediji o tem niso pisali, le kratka zabeležka, da so aretirali “tuje državljane, ki so vohunili za neko tujo državo”. Tudi za to zgodbo Omerza ni vedel. Kot pravi, je vse potekalo v tajnosti in to leta 1984. “Ko me je kontaktirala vdova Agopa Stepanjana in mi pokazala dokumentacijo, tako osebno in udbovsko, sem videl, da gre za resno zadevo in sem se tega lotil,” pravi.
Večina dokumentov iz polpretekle zgodovine je po njegovih besedah uničenih, ampak je še vedno ostalo toliko, da ni še vse pregledano. “Ne vemo, kaj bomo še našli,” dodaja Omerza, ki je pri pisanju knjige, ki jo je izdala Mohorjeva založba Celovec, uporabil predvsem vire iz Arhiva RS in zasebnih dokumentacij.
Naslednja Omerzova knjiga bo govorila o znanem slovenskem pisatelju Borisu Pahorju in o tem, kako ga je spremljala Udba. Knjiga bo po njegovih navedbah zagledala luč sveta konec leta ali v začetku prihodnjega. (sta)