BANČNA KRIMINALITETA. Sodnica Deša Cener še vedno blokira pridobitev pomembnih dokumentov iz treh bank!

7

Predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu mag. Anže Logar je po današnji seji komisije spregovoril o današnji zaprti seji komisije ter nekaterih dogajanjih v povezavi z delom komisije.

Mag. Logar je uvodoma spomnil, da je preiskovalna komisija v zadnjem času na sodišče v Mariboru in Ljubljani posredovala nove zahteve za zaseg dokumentacije Factor banke in Probanke. »V primeru Probanke je mariborsko sodišče ravnalo kot velevata ustava in zakon in je odredilo zaseg dokumentacije, ki je s strani Probanke sedaj že v prostorih Državnega zbora, medtem ko je bila v primeru Factor banke, kjer je zadeva pod jurisdikcijo okrožnega sodišča v Ljubljani, ponovno aktivna sodnica Deša Cener,« je uvodoma dejal mag. Logar. Poudaril je, da čeprav bi po določilih o naravnem sodniku ter dejstvu, da bi morali posamezni primeri iti k nekemu sodniku po vnaprej določenih pravilih in sodnem redu, zahtevo preiskovalne komisije za zaseg dokumentacije Factor banke v roke ponovno dobila sodnica Deša Cener. Mag. Logar je pojasnil, da je sodnica preiskovalni komisiji obrazložila, »da je  naša nova zahteva zgolj razširitev prejšnje.« Poslanec je pojasnil, da komisija tokrat zahteva popolnoma drugačne dokumente. »Ker gre po njenem mnenju za razširitev in ker je zadeva na ustavnem sodišču, kamor jo je poslala ravno sodnica Deša Cener, je odločanje o tej zahtevi preložila do odločitve ustavnega sodišča. Torej smo priča temu, da okrožna sodnica Deša Cener de facto blokira pridobitev dokumentov bank iz ljubljanskega bazena in onemogoča nadaljnjo preiskavo pri Factor banki, A banki in NLB.« Po njegovih besedah imamo sedaj situacijo, ko na nek način ljudstvo oziroma  parlament stoji nasproti sodnici Deši Cener. »In dokler ne bo Ustavno sodišče odločilo, parlament ne bo mogel dobiti dokumentov, ki so pod jursidikcijo okrožnega sodišča v  Ljubljani,« je dodala predsednik preiskovalne komisije.

V nadaljevanju je mag. Logar opozoril, da je Ustavno sodišče po vloženi zahtevi za oceno ustanovosti Deše Cener obvestilo Državni zbor in ga pozval, da se v roku 45 dni izjavo o stališčih, očitkih o neustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in s tem ustavnemu sodišču poda drug pogled. »Kolegij predsednika Državnega zbora je vlado in Zakonodajno parlamentarno službo nemudoma pozval k pripravi stališča. Po mojih informacijah pa vlada o tem še ni razpravljala. Ker se rok za odgovor izteče 23. januarja, vse kaže, da vlada o tem tudi ne bo razpravljala in da bo ustavno sodišče ostalo brez drugega pogleda,« je dejal poslanec mag. Logar. Pojasnil je, da za sprejem stališča Državnega zbora po 265.členu Poslovnika lahko matično delovno telo obravnava pobudo/zahtevo za presojo ustavnosti po tem, ko dobi mnenje Zakonodajno pravne službe ter vlade. »Če torej Državni zbor oziroma Odbor za pravosodje ne bo prejelo mnenja Vlade RS, potem ne bo moglo podati svojega stališča na očitke Deše Cener o neustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi. To bi bil po mojem mnenju nek hud precedens in ignoranca Vlade RS, ki si je ne bi smela privoščiti,« je bil jasen mag. Logar.

V tem duhu je mag. Logar apeliral na Vlado RS naj nemudoma pristopi k oblikovanju stališča in v Državni zbor še pravočasno pošlje mnenje glede domnevne neustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi. »Če vlada tega stališča ne bo sprejela, bo pokazala svoj odnos do Državnega zbora in svoj odnos do odkrivanja bančne kriminalitete,« je dejal predsednik preiskovalne komisije. Ob tem je tudi spomnil na dejstvo, da je vladna koalicija v svoji koalicijski pogodbi dala prioriteto odkrivanju bančne kriminalitete. »Toda, če ne bo sprejela stališča in bo onemogočila, da Državni zbor v tem primeru sprejeme stališče, ki ga pošlje Ustavnemu sodišču, bo vlada s tem pokazala, da je tisto, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, zgolj mrtva črka na papirju in da je njen odnos do Državnega zbora kot druge veje oblasti neprimeren

Mag. Logar je ob tem spomnil še na stališče ministra za pravosodje, ki je na njegovo poslansko vprašanje o tem, kako lahko sodišče v Ljubljani na identičen predlog preiskovalne komisije odgovori drugače kot sodišče v Mariboru in Celju, odvrnil, da ni rečeno, da je odločitev v Mariboru in Celju pravilna. »Upam, da je to osamljeno stališče ministra v tej vladi in da večina misli drugače in da bo z željo po odkrivanju bančne kriminalitete, vlada pravočasno sprejela stališča glede zakona o parlamentarni preiskavi,« je ob tem dejal mag. Logar.

Ob tem je mag. Logar še opozoril, da je v izogib neprimerni situaciji, da bi ustavno sodišče o zakonu o parlamentarni preiskavi presojalo zgolj na podlagi stališč okrožnega sodišča, ne pa na podlagi mnenja Državnega zbora in vlade, poslanska skupina SDS zahtevala nujno sejo odbora za pravosodje, »kjer želimo vlado pozvati, da sprejme stališče in da parlamentarna preiskava lahko normalno z vsemi ustreznimi dokumenti nadaljuje svoje delo.«

Mag. Logar je nenazadnje še pojasnil, da je komisija danes tudi soglasno imenovala strokovno komisijo oziroma pomoč, ki bo pomagala pri delu preiskovalne komisije. Ob tem je dodal, da finančna sredstva za delo strokovnjakov v tem trenutku še niso zagotovljena, vendar pa bo komisija po današnji soglasni odločitvi šla v neposredna pogajanja z ministrom za finance, da zagotovi ustrezna sredstva za normalno delovanje preiskovalne komisije. Po Logarjevem mnenju je bila nespametna odločitev, da poslanci ob obravnavi proračuna niso podprli amandmaja za 150.000 evrov strokovne pomoči parlamentarni preiskovalni komisiji, »zato gremo s postopkom naprej in računam, da je pri ministru za finance dozorela zaznava, da parlamentarna preiskovalna komisija za pomoč potrebuje strokovne sodelavce, ki jih je za delo treba ustrezno nagraditi.«

Mag. Logar je še pojasnil, da strokovno pomoč parlamentarni komisiji sestavljajo; pravnik in ekonomist Kristian Hren, upokojeni kriminalist Rastislav Kanižar, revizorka Andreja Bajuk Mušič in strokovnjak za podatkovna skladišča ter analitik s področja finančnega poročanja Banki Slovenije Matjaž Štajner.

bancna luknja

Št. komentarjev: 7
  1. uffff pravi

    slovenistanski kučanov sistemsko mafijski sodni sistem…..ufff..kaj je tu posebno novega?…ufff
    ko bodo temeljito počistili seznam, bo na voljo pri bandi 571…..ufff

  2. tonč pravi

    Še udbomafijaška sodnica, ki ščiti rdečo golazen. Vzet mandat nemudoma!!!!

  3. linke pravi

    banda udbovska vsakega tretjega sodnika obesit na cestni kandelaber pa pustit da se osmradi.

  4. raft pravi

    To je zato, ker sodbe izrekajo v imenu ljudstva, odgovorni pa so protislovenskim rdečim barabam in ne ljudstvu.

  5. jani pravi

    Sodniško mafijo je potrebno razhajkati in zaposliti sodnike, ki so pošteni in obvladajo pravo!

  6. kulisa pravi

    A ni Cerar pred volitvami blebetal o etiki, morali, … Kje si sedaj, lažnivec? Ukrepaj, saj si eminentni pravnik. Te pa ena Cenerca pelje “s.cat”! Bljak!

  7. […] bolj je zanimivo, da NPU ne preiskuje banksterjev, t.j. povzročiteljev enormne bančne luknje, katere po novem ščitijo celo sodniki, kot je denimo ljubljanska sodnica Deša Cener. Veliko se je o delu policije v zadnjem času govorilo ob preiskavi poslanca SDS Andreja Širclja. […]

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen