Mini vrh EU – Balkan končan. Bo zaradi neučinkovite Cerarjeve vlade tudi slovenska korist od tega “mini”?

Voditelji enajstih držav EU in Zahodnega Balkana so se nocoj v Bruslju zavezali h krepitvi sprejemnih zmogljivosti na balkanski migracijski poti. Grčija naj bi sprejemne zmogljivosti povečala na 30.000 mest do konca leta, nato pa še za 20.000, drugod po balkanski poti pa naj bi zagotovili še dodatnih 50.000 mest.

Zagotavljanje zatočišč za begunce je bil eden treh ključnih izzivov, ki so se jih danes lotili voditelji, je po vrhu izpostavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Drugi izziv je bil obnovitev reda, za kar je ključna upočasnitev nenadzorovanega toka. Voditelji so se zavezali, da se bodo vzdržali enostranskih dejanj, je dejal Juncker.

Voditelji si bodo prizadevali odvračati gibanje beguncev in migrantov proti mejam druge države v regiji, politika usmerjanja beguncev proti mejam sosednje države brez predhodnega obveščanja je nesprejemljiva, piše v izjavi.

Tretji izziv pa je po Junckerjevih besedah krepitev nadzora zunanje meje, zlasti med Grčijo, Makedonijo, Albanijo in Srbijo v sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex.

V Sloveniji bodo v tednu dni namestili 400 policistov in ključne opreme na podlagi dvostranske podpore članic unije, še piše v izjavi, ki so jo sprejeli voditelji.

Mini vrha EU in Balkana so se na vabilo predsednika komisije Junckerja udeležili voditelji Albanije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije.

Rekordni pretok beguncev in migrantov po zahodnobalkanski poti je izziv, ki ga ne bo mogoče rešiti le z nacionalnim ukrepanjem, temveč samo z odločnim, skupnim čezmejnim pristopom v evropskem duhu, so voditelji zapisali v skupni izjavi.

Temelji namen vrha je bil izboljšati medsebojno obveščanje in sodelovanje držav na balkanski migracijski poti o gibanju prebežnikov od njihovega vstopa v unijo v Grčiji do najbolj zaželene ciljne države Nemčije.

Voditelji so se zavezali, da bodo v 24 urah imenovali kontaktne osebe za olajšanje dnevne izmenjave informacij ter sodelovanja za zagotovitev postopnega, nadzorovanega in urejenega gibanja ljudi na balkanski migracijski poti.

V 24 urah naj bi voditelji v sodelovanju z Evropsko komisijo zagnali tudi skupno oceno potreb za ustrezno obravnavo in oskrbo prebežnikov ter se takoj osredotočili na zagotavljanje začasnega zavetja prebežnikom in na učinkovito vračanje migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite.

Voditelji so se zavezali tudi k sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex in azilnim uradom EASO ter h krepitvi sodelovanja na področju vračanja z Afganistanom, Bangladešem, Irakom in Pakistanom.

Izpostavili so tudi potrebo po tesnem sodelovanju s Turčijo za sklenitev in nato izvajanje skupnega akcijskega načrta Turčije in EU, ki je bil načelno dogovorjen sredi oktobra.

Zavzeli so se tudi za krepitev operacije Pozejdon v Grčiji, krepitev podpore Frontexa na meji med Bolgarijo in Turčijo ter krepitev upravljanja zunanje kopenske meje Grčije, Makedonije in Albanije.

Zavezali so se tudi k sodelovanju s Frontexom pri nadzoru mejnih prehodov ter pri registraciji na prehodih na srbsko-hrvaški meji.

Uporaba Frontexovih sil za hitro posredovanje (RABIT) pa je le navedena kot možnost, ki jo bodo države uporabile, če bo to primerno.

Premier Miro Cerar je danes po mini vrhu EU in Balkana o begunski krizi opozoril, da je sedaj ključno spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej. Če se to ne bo zgodilo, bo Slovenija morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese, je poudaril. O podrobnostih ukrepanja v tem primeru pa za zdaj ni želel govoriti.

Zaveze, ki jih je okoli polnoči sprejel mini vrh EU in Balkana, so po Cerarjevih besedah močne in pomenijo korak naprej. Je pa to le eden od pomembnih korakov, ki bo moral biti v prihodnjih tednih in mesecih nadgrajen z nadaljnjimi, predvsem z dogovorom o sodelovanju s Turčijo, ki se obeta v naslednjih tednih.

“Povečujejo se sprejemne zmogljivosti v Grčiji, vzpostavljajo se različne dodatne kontrolne točke na mejah držav na balkanski poti, predvsem pa so dane zaveze vseh držav, da bodo bistveno bolje sodelovale pri obveščanju in uravnavanju toka beguncev, dokler se ta ne zmanjša,” je premier izpostavil najpomembnejše zaveze.

“Ključno je, da je treba te zaveze spoštovati v praksi. Če od jutri naprej ne bo tako, potem se situacija ne bo bistveno spremenila. V tem primeru smo na poti, ki sem jo označil že ob prihodu,” je poudaril. Ob prihodu je opozoril, da brez konkretnih in takojšnjih ukrepov v begunski krizi EU preti razpad.

V tem primeru se bodo namreč po njegovih navedbah zrahljale vezi med vsemi državami in tudi Slovenija bo morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese. “Vendar počakajmo na jutri in naslednje dni. Sam upam, da bodo sosednje države in druge, predvsem Hrvaška, spoštovale dane zaveze,” je dejal.

O podrobnostih ukrepanja Slovenije v primeru nespoštovanja zavez premier ni želel govoriti, saj da je treba počakati vsaj nekaj dni, je pa izpostavil, da se je treba sproti pogovarjati o vseh scenarijih.

Razprava je bila po Cerarjevih besedah zelo naporna, Slovenija je uspela s svojimi predlogi v danih možnostih, a ključno je, da še vedno ni rešen problem v državah izvora in tranzita zunaj EU. Izpostavil je tudi, da se je zelo zavzemal, da se čim bolj okrepi nadzor na zunanji meji, predvsem v Grčiji, kar je delno upoštevano.

O tem, ali zaveza k dodatnim sprejemnim zmogljivostim pomeni, da bo morala zmogljivosti okrepiti tudi Slovenija, je premier dejal, da Slovenija že zagotavlja zmogljivosti, ki celo presegajo njene realne zmožnosti. Že zdaj je bistveno več kot 10.000 beguncev stalno prisotnih, kar so naše skrajne zmogljivosti, je poudaril.

Ob tem je izpostavil, da bo Slovenija v tednu dni dobila okrepitev 400 policistov iz držav EU, vključno z opremo, kar se bo po potrebi v prihodnje še stopnjevalo. Pogovori o dvostranski pomoči po njegovih besedah že potekajo z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Češko.

Cerar je po vrhu v Bruslju tudi znova izpostavil, da je Slovenija pod “absolutno nenormalnim pritiskom” in da je “stanje že nevzdržno”. Samo zahvaljujoč izjemnim naporom policije in vojske, civilne zaščite in vseh ostalih prostovoljcev in služb, humanitarnih in drugih organizacij, še zmoremo ta silni napor,” je dejal.

Če se bo to nadaljevalo, bo treba po premierjevih besedah stopnjevati ukrepe. “Vsekakor bom že jutri opravil posvet v okviru operativnega štaba in če bo potrebno, bom v teh dneh sklical tudi svet za nacionalno varnost,” je napovedal in zatrdil, da bodo od danes naprej natančno opazovali, ali Hrvatje in tudi druge države na balkanski poti spoštujejo današnje zaveze.

Premier je še izpostavil, da je kolegi Zoranu Milanoviću proti koncu razprave dejal, da upa in pričakuje, da bo spoštoval zaveze, ki so jih danes sprejeli, ter da upa na veliko boljše sodelovanje pri uravnavanju migracijskega toka, nadaljnjih komentarjev ravnanja Hrvaške pa ni želel dajati.

O nujni finančni pomoči, ki jo pričakuje Slovenija, premier ni želel podrobno govoriti. Finančno ministrstvo je po njegovih besedah podrobno opredelilo slovensko zahtevo in jo posredovalo Evropski komisiji. Dejal je, da točnih številk nima na razpolago, a da se bo končni zahtevek verjetno gibal okoli številke, ki jo je napovedal pred dnevi. Tedaj je govoril o približno 60 milijonih evrov.

Izvajanje današnjih zavez bo nadzorovala Evropska komisija, je še pojasnil premier in dodal, da bo Slovenija poskrbela za to, da bo sproti obveščala komisijo o stanju na terenu, torej ali se te zaveze v resnici izvajajo.

Cerar je še izpostavil, da je v zraku strah, da bosta Nemčija in Avstrija zaprli meje, čeprav je nemška kanclerka Angela Merkel danes poudarila, da nima tega namena. To bi po njegovih besedah sprožilo učinek domin in bi pomenilo katastrofo za Evropo, česar bi se morali zavedati vsi.

Pripis: Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na današnji novinarski konferenci o begunski krizi povedal, da iščejo način, kako razbremeniti Rigonce in Brežice, ki so z begunci najbolj obremenjene. To naj bi dosegli s hitrejšimi postopki obravnave in ukinitvijo Rigonc kot vstopne točke.

Predlog, ki ga nameravajo predstaviti tudi Hrvaški, po besedah Šefica predvideva bistveno hitrejši postopek prihoda beguncev, registracije, oskrbe s hrano in nato nadaljevanja proti nastanitvenim centrom. Tudi sama lokacija bi bila bolj umaknjena od mesta.

Če bo Hrvaška pravočasno najavila prevoze, zlasti vlake, bi lahko ta sistem dobro deloval, je povedal Šefic.

Izrazil je upanje, da bo vstopna točka v Rigoncah ukinjena, saj je Slovenija tam ne želi. O tem se bodo pogovarjali s Hrvaško, pri čemer upa, da bodo uspešni. (sta/ured)