Veliki Slovenec Boris Pahor prejel častni naziv kulturni ambasador RS

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju danes ob njegovem 102. rojstnem dnevu podelila častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. Pahor je priznanje označil kot dragoceno za Slovenijo, saj dviga vrednost slovenske kulture v javnosti tudi mednarodno.

Kot je dejal, je danes pomembno, da si Slovenci priznamo, da se kot eden izmed najbolj kulturno razvitih narodov premalo cenimo, a ne v smislu nekega zgrešenega nacionalizma, temveč spoštovanja naših prednikov. Imamo literarne klasike, ki so slovensko klasiko ustvarili kot državljani nemštva. Avstrija je sicer to dopuščala, a to je bilo plavanje proti toku, je poudaril.

Prej smo imeli 30, 40 let internacionalizem, ki je zapostavljal nacionalno, danes pa je po njegovih besedah še slabše. Danes imamo globalizem, ki se ne zanima za to, da bi obstajala nacionalna zavest, povezava ljudi s svojo kulturo, zgodovino, s tistim, kar je bogastvo nekega naroda.

Mladi sicer mislijo, da je tehnološki razvoj bogastvo, da je globalizacija sveta rast, a sem je prepričan, da je to čisti negativizem. Tehnologija bi morala biti po njegovem prepričanju človeku v pomoč, da se razvija, a ne tako, da z njo pozablja to, kar je duhovno bistvo njegovega človeškega dostojanstva.

Tržaški pisatelj je častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije prejel za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv.

Po prepričanju ministrice je Pahorju obdobje dela pri reviji za književnost in kulturo Zaliv še posebej drago. Revija je širila demokratično kulturo, svobodno polemiko in se zavzemala za demokratizacijo Jugoslavije ter za krepitev položaja Slovenije. Bitka za demokracijo, ki jo je bil z Zalivom, je bila verjetno ena njegovih pomembnejših bitk s sistemom, čeprav njegovo življenje sestoji iz neštetih bitk z nedemokratičnimi sistemi.

Kot je še dejala ministrica, nas pisatelj še danes navdušuje z bistrim duhom in svežino misli o preteklih dogodkih, s presojami današnje stvarnosti in z jasnim pogledom v prihodnost. Krutost nacionalistične raznarodovalne ideologije, ki ji je bil priča v mladosti in trde življenjske izkušnje v času druge svetovne vojne in po njej so ga izoblikovale v neizprosnega borca za slovenski materni jezik, v humanista, idealista in angažiranega umetnika.

Slavljencu je na slovesnosti tudi čestitala k visokemu jubileju in mu podarila goloba miru, ki ga je oblikoval slovenski oblikovalec Oskar Kogoj.

Pripis našega uredništva:

Pred leti je Boris Pahor v Mariboru, ko je postal častni občan tega mesta, dejal: »Slovenec, Slovenec, Slovenec, ni dovolj, pač pa ponosen, ponosen, ponosen, da sem Slovenec.«

Pahor torej poudarja, da je važno, da smo ponosni Slovenci in ne »samo« Slovenci. Torej postanimo končno ponosni Slovenci!

Pripis: Tržaški pisatelj Boris Pahor, ki danes praznuje 102 leti, si je ob zdravici v knjigarni Konzorcij zaželel enotnosti med Slovenci. Pisatelju so nazdravili ob predstavitvi dveh novih literarnih del – njegove knjige Rdeči trikotniki in prispevkov s simpozija ob njegovem 101. rojstnem dnevu.

Kot je poudaril Pahor, moramo Slovenci stopiti skupaj, da “rešimo to našo državo”, kulturo in jezik, ki smo ga skozi stoletja ohranili navkljub neugodnim pogojem.

Sicer so v Konzorciju danes predstavili slovenski prevod Pahorjevega dela Rdeči trikotniki, ki ga je avtor napisal za italijansko založbo Bompiani. “Še posebej sem hvaležen za objavo dela Rdeči trikotniki, saj gre za izjemno pomembno knjižico,” je v nagovoru pojasnil Pahor.

Kot je pojasnila prevajalka dela Tatjana Rojc, je Pahor besedilo namenil mladim, ki o političnih deportirancih med drugo svetovno vojno ničesar ne vedo.

“Zato je izjemno pomembno, da je poleg svoje osebne izkušnje in svojih taborišč, skozi katera je šel, omenil vsa druga nacistična taborišča, namenjena političnim deportirancem ter ob tem še fašistična taborišča in dve fašistični taborišči na Hrvaškem. To pomeni, da je postavil spomenik tistim žrtvam, ki so prevečkrat pozabljene,” je za STA povedala Rojčeva.

“Vsi ti ljudje so morali delati za Nemčijo. Ne samo, da je bilo treba delati, je treba reči, da so umirali od jutra do večera zaradi lakote. Zaradi lakote je začelo praktično gniti telo,” je poudaril Pahor.

Pahor, ki je prvo obdobje svoje internacije preživel kot tolmač, potem pa je delal še kot bolničar, je celotno obdobje v taboriščih živel z umirajočimi: “Vse to sem dal skozi kot priča, kot pomočnik.”

S prispevki s simpozija o Slovenski tržaški literarni šoli ob devetdesetletnici Alojza Rebule in 101. rojstnem dnevu Borisa Pahorja, ki jih je uredil Zdravko Duša, so želeli v Mladinski knjigi opozoriti na pomemben delež slovenske literature v Trstu od Primoža Trubarja do danes.

Kot je poudaril Duša, zbornik priporoča v branje vsakomur, saj marsikdo ne ve, da je denimo v 18. stoletju iz Trsta izšel Žiga Zois, da je bil Trst takrat privlačno mesto za slovenske kulturne delavce, ali da je v Trstu pod drobnogledom Marice Nadlišek Bartol, matere Vladimirja Bartola, nastala prva slovenska ženska revija.(sta/ured)