FDI Summit: Slovenska vlada mora pokazati, da je tuj kapital dobrodošel

Slovensko poslovno okolje ni zelo privlačno za tuje vlagatelje, so izpostavljali sogovorniki na poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. “Ključni izziv, s katerim se srečujemo – poleg birokracije in drugih ovir, ki jih omenjamo nenehno – so zelo visoki stroški dela,” je izpostavil predsednik upravnega odbora Leka Vojmir Urlep.

Kot je izpostavil Urlep, Novartis v Sloveniji dobi znanje in usposobljene zaposlene. “A to ni ekskluzivna domena Slovenije – znanje in ekspertiza sta na voljo tudi drugje in sta tam cenejša,” je opozoril.

Pomen talenta, ki je na voljo v neki državi, je izpostavil tudi generalni direktor IBM za srednjo in vzhodno Evropo David La Rose. “IBM v prvi vrsti ne išče davčnih olajšav. Iščemo predvsem talente za pravo ceno,” je izpostavil.

Ko IBM išče lokacije za vlaganja, upošteva tudi učinkovitost vladnega upravljanja, politično stabilnost, stopnjo korupcije, življenjski standard, znanje jezikov in podobno. “To delamo na globalni ravni,” je pojasnil. Ko IBM tako prepozna zanimive lokacije, pa pristopi do vlade in se pogaja o konkretnem predlogu.

“Zanimajo nas priložnosti partnerstev s podjetji in univerzami, dostop do talentov,” je pojasnil La Rose in dodal, da je Slovenija izredno inovativna. Je pa po njegovem pomembno, da vlada ve, v čem je država dobra, unikatna in kaj lahko ponudi. To mora vlagateljem tudi jasno sporočiti. “V srednji in vzhodni Evropi je veliko držav, ki so pri tem zelo učinkovite,” je izpostavil.

Generalni direktor družbe Danfoss Trata Aleksander Zalaznik pa se je vprašal, ali v Sloveniji res razumemo pomen tujih investicij in ali si jih res želimo. “Mislim, da ne bomo prišli do njih, dokler ne bomo o tem tudi na politični ravni jasno spregovorili in storili kar največ, da jih kot država podpremo,” je menil.

Po mnenju Zalaznika Slovenija ne bo država z visokim življenjskim standardom brez novih tujih neposrednih vlaganj. Naša podjetja namreč niso učinkovita, saj je dodana vrednost na zaposlenega prenizka, kar pomeni, da neko delo opravlja preveč zaposlenih. Če bomo torej podjetja in administracijo resnično prestrukturirali, se bo brezposelnost zvišala. Zaposlenost pa lahko okrepimo le z veliko več tujimi vlaganji.

Da se moramo v Sloveniji od razprav premakniti k dejanjem, je izpostavil tudi Urlep. “Pokazati moramo, da mislimo resno,” je opozoril in spomnil na dolgotrajne postopke prodaje Mercatorja in trenutne razprave o tem, ali bi morali opustiti ali skrajšati seznam podjetij za privatizacijo.

“S takšnim odnosom ne pošiljamo pravih signalov. Ne kažemo, da mislimo resno in da je tuj kapital pri nas dobrodošel,” je ocenil Urlep. Po njegovem moramo poslati jasno sporočilo, da sedaj mislimo resno – in vlada je prva, ki mora to storiti.

Zmanjšanje stroškov dela bi po njegovem vsekakor pritegnilo več vlaganj. In kako zapolniti proračunsko luknjo, ki bi nastala zaradi nižjih prispevkov? To je vprašanje za vlado. A absolutno bi morali narediti nekaj tudi na strani izdatkov, je menil Urlep.

Sogovorniki so se strinjali, da bi morala Slovenija znižati stroške dela, zmanjšati birokratske ovire, prepoznati svoje prednosti in nadaljevati privatizacijo. Poleg jasne komunikacije in zagotavljanja konstantnih pogojev pa so vladi predlagali tudi, naj se o potrebah in pričakovanjih pogovarja s tujimi multinacionalkami. “Imamo znanje. Vlada mora samo dvigniti telefon in poklicati,” je dejal La Rose.

Poslovni zajtrk je bil uvod v letošnji poslovni dogodek FDI Summit, ki se odvija na ljubljanski ekonomski fakulteti. Konferenco poleg osredotočanja na vprašanje vloge investicij pri izhodu iz krize zaznamuje tudi udeležba številnih politikov, gospodarstvenikov in uglednih ekonomistov. Med drugim so prisotnost potrdili premier Miro Cerar, finančni minister Dušan Mramor in zunanji minister Karl Erjavec. (sta)