Z evropskim dnevom spomina se bomo spomnili žrtev totalitarnih režimov

V Katoliški cerkvi se bodo omenjenega dneva spomnili s sveto mašo, ki bo v petek potekala v ljubljanski stolnici. Daroval jo bo predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, maši pa bo sledil memorial, s katerim se bodo spomnili žrtev vseh totalitarnih režimov.

V nedeljo se bodo žrtev omenjenih režimov z mašo spomnili tudi pri t. i. spravni kapeli na Rovtah. Prireditev, ki bo namenjena tudi 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, 70. obletnici postavitve omenjene kapelice, prirejata Spominski odbor farnih plošč župnije Rovte in Krajevna skupnost Rovte. Po maši bo kulturni program, na katerem bosta spregovorila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver in župan občine Logatec Berto Menard. Svoj obisk je po navedbah organizatorjev potrdil tudi ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli.

V sredo, 10. septembra, bo v prostorih Študijskega centra za narodno spravo potekal tudi znanstveni posvet o totalitarizmih.

V Sloveniji evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov uradno obeležujemo od leta 2012, ko je vlada sprejela sklep, da se 23. avgust tudi v Sloveniji praznuje kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

S tem je vlada sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009, v njej pa pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov.

Še pred tem je leta 2009 spodletel poskus poslancev SDS, da bi DZ sprejel resolucijo o podpori omenjeni resoluciji Evropskega parlamenta. Poslanci tedanje leve koalicije so namreč menili, da je dovolj, če se DZ z omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta seznani, kar so potem tudi storili, resolucijo SDS pa preimenovali v deklaracijo o seznanitvi.

V resoluciji je sicer Evropski parlament med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na tragično preteklost Evrope, ker da brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so v njej tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.

Poleg Slovenije ta dan uradno zaznamujejo še na Švedskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Bolgariji, na Hrvaškem, Poljskem in Madžarskem, od držav izven EU pa še v Gruziji, Kanadi in od maja letos tudi v ZDA. V zadnjih dveh dan obeležujejo pod imenom “black ribbon day”.

Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov je bil določen na dan, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov, od katerega letos mineva 75 let. Tedanja vodja diplomacij Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, sta namreč 23. avgusta 1939 podpisala sporazum, ki je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi.

Med drugim je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, kar se je po napadu na to državo tudi dejansko zgodilo. Sporazum, ki ga je tedanji predsednik Evropske parlamenta Jerzy Buzek leta 2010 označil za “zaroto dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva”, je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo.

Podpis sporazuma je bil eden od bolečih datumov tudi v zgodovini baltskih držav, saj je odprl pot sovjetski priključitvi Estonije, Latvije in Litve. Na 50. obletnico podpisa pakt Ribbentrop-Molotov je okoli dva milijona ljudi 23. avgusta leta 1989 sklenilo roke in od Vilniusa prek Rige do Tallinna s 600 kilometrov dolgo človeško verigo izrazilo zahtevo po neodvisnosti. Baltske države bodo v soboto zaznamovale 25. obletnico dogodka.

Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so do zdaj povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem – so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji so po popisu, ki ga je izvedel Inštitut za novejšo zgodovino, totalitarni sistemi v času druge svetovne vojne in nekaj mesecev po njej (do januarja 1946) povzročili okoli 98.000 žrtev. Od tega jih je okoli 83.000 umrlo med samo vojno (na obeh straneh), 15.000 pa neposredno po njej, ko so komunistične oblasti izvedle množične povojne poboje. (sta)