Prehitro življenje je izgovor za to, da nam ne bi bilo treba biti sami s svojimi mislimi
Piše: Lejla Kenda, svetovalka na področju osebnostne rasti
Ste vedeli, da večina ljudi ne zmore biti samih s svojimi mislimi niti od 6 do 15 minut?
Vsi smo zelo zaposleni. Nimamo časa, ker se nam neprestano mudi. Delamo, in če ne delamo, potem telovadimo, če ne počnemo tega, se ukvarjamo z otroki, itd. In potem imamo tiste momente, ko smo sami s seboj; denimo v avtomobilu, ko čakamo na semaforju, ali na avtobusu, v trgovini, ko stojimo v vrsti. In kaj delamo takrat? Izvlečemo mobilne telefone in se igračkamo z njimi; pregledujemo novice na Facebooku, pišemo sms sporočila, kličemo nekoga kar tako, ker nam je dolgčas. Zelo zelo redko pa smo pripravljeni biti sami s seboj. S svojimi mislimi. Najverjetneje zato, ker smo ljudje narejeni tako, da začnemo najprej razmišljati o obveznostih, ki jih še imamo, o težavah, ki nas pestijo, in velika verjetnost je, da v mislih postanemo slabe volje. Razmišljamo, kako smo nezadovoljni v svoji zvezi, kako prazen zakon imamo, kako nas otroci ne ubogajo, koliko napak imamo in kako neuspešni smo ter kako trpimo v službi. Zato neprenehoma bežimo pred soočenjem s svojimi težavami, ker se ne želimo predati negativnim občutkom. A to je v resnici slabo. Hitenje v življenju dela ravno nasprotno, kar bi si želeli. Mislimo, da se s tem, ko hitimo, izogibamo utrujajočemu mišljenju in čutenju ter čustvom, ker nas ti zaustavljajo, a v resnici nas najbolj zaustavlja ravno hitenje, bezljanje, živčnost, beg pred samim sabo. Vedno in povsod najdemo izgovor, da nam ni treba biti s seboj. In mobilniki ter tablice so več kot priročni za lastno odtujitev.
Na univerzi v Virginiji so naredili raziskavo, kjer je v 11 poskusih sodelovalo 700 ljudi. Pokazali so, da je večini ljudi neprijetno biti na samem s svojimi mislimi že od 6 do 15 minut! Poleg tega so rezultati enega poskusa pokazali, da je 65 odstotkov moških in 15 odstotkov žensk prej pripravljenih na sebi preizkusiti elektrošok, kot pa da bi bili sami prepuščeni svojim mislim. Pred tem so znanstvenikom dejali, da bi za to, da se izognejo bolečini elektrošoka, tudi plačali določen znesek denarja. Zatiranje negativnih občutkov in izogibanje reševanju pravih težav daje vsemu temu domnevno negativnemu le še večjo moč.
Izogibanje čustvom vodi k različnim psihološkim motnjam, kot so obsesivno kompulzivna motnja, anksioznost, depresija, panični napadi in razne vrste odvisnosti. Bolj ko smo odtujeni od samih sebe in bežimo pred sabo bolj smo odtujeni tudi od drugih in manj empatije imamo. Zato je čas, ki ga preživimo sami s seboj in s svojimi mislimi, ključen čas, ki nam omogoča uspešno razrešitev težav in osebno rast. Hitenje nas počasi ubija, ravno tako deloholizem, kjer pred težavami zbežimo v delo. Veliko ljudi dela natančno to, vse življenje pa ostajajo nesrečni. Negativni občutki so sestavni del življenja in prej ko se soočimo z njimi, bolje je. Hitenje in bežanje pred njimi vam ne bo izboljšalo življenja. Kako se boste z njimi soočili in jih rešili, pa bo povedalo, kakšen človek ste v resnici. Zato čim prej spoznajte, kdo ste.