Posebno sodišče za genocid v Kambodži bo v četrtek izreklo sodbo dvema najvišjima še živečima voditeljema režima Rdečih Kmerov, bivšemu predsedniku Demokratične Kampučije Khieuju Samphanu in Nuonu Cheu, ki je bil desna roka voditelja Pola Pota, tedaj formalno predsednika vlade. Soditi so jima začeli leta 2011, grozi pa jima dosmrtni zapor.
Danes 88-letni Chea oz. “brat številka dve” in 83-letni Samphan oz. “brat številka štiri” sta obtožena zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in genocida nad dvema etničnima manjšinama v Kambodži med krvavo vladavino Rdečih Kmerov med letoma 1975 in 1979.
Rdeči Kmeri, kot so se imenovali komunisti v Kambodži, so leta 1975 ob strmoglavljenju tedanjega proameriškega režima uvedli diktaturo kmetov po maostičnem vzoru in skušali preobraziti državo v ruralno in brezrazredno družbo.
Odpravili so uporabo denarja, zasebne lastnine, prepovedali verske obrede in tradicionalne kmerske običaje. Odpravili so tudi izobraževalni sistem in prepovedali šole, zažigali so knjige, prebivalce mest pa so napodili na polja.
Ob zasedbi prestolnice Phnom Penh 17. aprila 1975 so tudi “vrnili čas nazaj na leto nič”, državo Kambodžo pa preimenovali v Demokratično Kampučijo.
A režim pod vodstvom “brata številka ena”, v Franciji izšolanega Salotha Sara, znanega predvsem po imenu Pol Pot, je hitro postal paranoičen in izjemno nasilen. V štirih let čistk je po ocenah umrlo med 1,7 in 2,2 milijona ljudi oz. okoli četrtina vsega prebivalstva. Glavni vzroki smrti so bili usmrtitve, mučenje, prisilno delo in lakota, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Krvavi režim Rdečih Kmerov se je končal leta 1979, ko so uporniki proti režimi ob pomoči vietnamskih sil vkorakali v Phnom Penh. Voditelji Rdečih Kmerov so nato pobegnili na zahod države in ponovno skušali strniti vrste, dokler niso konec 90. let prejšnjega stoletja popolnoma razpadli.
A vmes je v Kambodži divjala krvava državljanska vojna, položaj pa se je ob mediaciji Združenih narodov umiril šele, ko je leta 1985 na oblast prišel Hun Sen. Državi avtoritarno vlada še danes.
Ker je bil nekdanji član Rdečih Kmerov, je vztrajno blokiral prizadevanja ZN za vzpostavitev skupnega sodišča za sojenje visokim predstavnikom nekdanjega režima, obtoženim genocida in zločinov proti človečnosti. Posebno sodišče, ki deluje ob podpori Združenih narodov, je bilo ustanovljeno leta 2006.
Doslej je bil na tem sodišču obsojen le Kaing Guek Eav oz. “tovariš Duch”, ki je vodil zloglasni zapor Tuol Sleng oz. S-21, kjer so izvajali mučenja in usmrtili najmanj 15.000 ljudi. Danes 71-letni Duch je bil leta 2010 obsojen na 35 let zapora, leta 2012 pa so mu kazen podaljšali na dosmrtni zapor.
Leta 2011 se je začelo tudi sojenje proti Cheu in Samphanu. Skupaj z njima sta bila prvotno na zatožni klopi tudi “brat številka tri”, nekdanji zunanji minister Ieng Sary ter njegova žena, nekdanja ministrica za socialne zadeve Ieng Thirith. Sary je leta 2012 umrl, v primeru Thirithove pa je sodišče zaradi napredujoče demence odločilo, da ni sposobna za sojenje in jo izpustilo.
Sodišče je proces proti Cheu in Samphanu razdelilo na dva primera, da bi tako doseglo vsaj kako obsodbo proti ostarelima obtožencema, še navaja dpa. V četrtek naj bi tako izreklo sodbo v prvem delu, ki se ukvarja predvsem s prisilnimi deportacijami iz Phnom Penha, ko so Rdeči Kmeri prevzeli oblast.
Tedaj je med prisilnimi pohodi na delovišča na podeželju umrlo na tisoče ljudi, kar je tožilstvo ocenilo za zločin proti človečnosti. V tem delu sojenja obravnavajo tudi usmrtitve nekdanjih vojakov.
Drugi del procesa se bo posvečal obtožbam za genocid, pa tudi različnih drugih zločinov proti človečnosti, kot so posilstva, prisilne poroke in podobno. Ta proces se je začel prejšnji teden, še navaja dpa.
Da bi se pred sodiščem pojavili še kaki predstavniki režima Rdečih Kmerov, je sicer po navedbah dpa malo verjetno, saj premier Hun Sen tega zagotovo ne bo dovolil. Tožilci sicer menijo, da je v Kambodži še precej nekdanjih članov Rdečih Kmerov, ki bi si zaslužili sojenje, čeprav so večinoma že precej ostareli in so mnogi že umrli. Med njimi je tudi “brat številka ena” Pol Pot, ki je umrl leta 1998.
Po nekaterih navedbah naj bi umrl mirno v postelji, po nekaterih pa naj bi storil samomor. Naj bi se pa ravno tedaj njegovi nekdanji zavezniki v Rdečih Kmerih dogovorili, da ga bodo izročili mednarodnemu sodišču, navaja spletna enciklopedija Wikipedia. (sta)
Taki so kot naši, katholibani.
Je hudič ko maš ljudi, k mislijo da ohka fse rešijo sam z dobro voljo in zmedenimi mislimi.