Pred ustanovno sejo kandidat za predsednika DZ še neznan

Ustanovno sejo bo do izvolitve novega predsednika DZ vodila najstarejša poslanka v tem mandatu, poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat. Novoizvoljene poslance bo najprej pozdravil dosedanji predsednik Janko Veber, sledil bo nagovor predsednika republike Boruta Pahorja.

Po potrditvi dnevnega reda bo novi sklic DZ najprej oblikoval mandatno-volilno komisijo. Ta bo štela 19 članov, po dogovoru začasnih vodij poslanskih skupin bo mesto njenega predsednika pripadlo največji poslanski skupini SMC. Ta za omenjeno funkcijo predlaga Mitjo Horvata, kandidat za podpredsednika pa je poslanec DeSUS Ivan Hršak. Podpredsedniško mesto v tej komisiji je namreč pripadlo DeSUS, potem ko se je SDS odpovedala vsem vodstvenim funkcijam v DZ, dokler “se stvari s predsednikom stranke Janezom Janšo ne uredijo”.

Pri potrjevanju mandata Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria, se sicer utegne zatakniti ravno na seji mandatno-volilne komisije, ki se bo sestala takoj po svojem imenovanju med prekinitvijo ustanovne seje DZ. Komisija bo pregledala poročilo o izidu volitev, potrdilo o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe. Zoper odločitev volilne komisije se namreč lahko pritoži kdorkoli od kandidatov ali predstavnikov list, ki so sodelovale na predčasnih volitvah.

Za zdaj še ni jasno, ali bo kdo podal takšno pritožbo v primeru Janše, bi bilo pa to možno, tudi glede na nekatere izjave posameznih politikov, ki se jim zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto nekdo zasede iz zapora. V SDS so že napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče, če DZ mandata Janši, ki se bo sicer seje udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, ne bo potrdil.

Po seji mandatno-volilne komisije bo sicer o potrditvi mandatov odločal državni zbor, načeloma o vseh mandatih skupaj, o vsakem morebitnem spornem mandatu pa bo odločal posebej. Če DZ Janši mandat potrdi, pa ostaja odprto vprašanje, ali bo naknadno odločal o njegovem odvzemu. Na prvi seji se to skoraj zagotovo ne bo zgodilo. Pravniki si glede možnosti odvzema mandata niso enotni, je pa mogoče pričakovati, da bo takšen predlog v prihodnje podan.

Za zdaj še ni jasno, kdo bo kandidat za predsednika DZ

Po potrditvi poslanskih mandatov bodo na ustanovni seji DZ sledile volitve novega predsednika državnega zbora. Še vedno sicer ni jasno, kdo bo kandidat za to funkcijo, saj si je predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je sprva napovedal, da se bo verjetno potegoval za predsedniški položaj, premislil. Med razlogi naj bi Erjavec po poročanju medijev navedel, da se še vedno premalo ve, kdo bo sestavljal koalicijo, kdo zasedal ključne funkcije in ali bo vladna kompozicija sploh dovolj široka, da bi lahko uresničila program, ki bo dogovorjen tudi z DeSUS.

Kandidata naj bi tako predvidoma predlagala zmagovalka volitev SMC, čeprav predsedniški položaj po tradiciji pripada drugi največji koalicijski stranki. Kandidata za to funkcijo lahko predlaga skupina najmanj desetih poslancev, tudi na sami seji. Državni zbor predsednika izvoli na tajnem glasovanju, za izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.

Janša je sicer na Twitterju te dni zapisal, da predsednika SMC Mira Cerarja “strici, tako kot Jankovića 2012 še niso naučili šteti”. Po zadnjih volitvah leta 2011 se je namreč zgodilo, da zmagovalka volitev PS z Zoranom Jankovićem na čelu ni uspela s svojo kandidatko za predsednico DZ in je na koncu predsednika izvolila ad hoc desnosredinska koalicija, ki je pozneje tudi oblikovala vlado.

Z izvolitvijo novega predsednika se bo seja predvidoma zaključila, saj na dnevnem redu, o katerem so se dogovorili predstavniki poslanskih skupin, ni predvidenega glasovanja o podpredsednikih DZ in vodstvenih funkcijah v delovnih telesih.

Tudi o teh imenovanjih bi poslanci lahko odločali na svoji ustanovni seji, a le, če bi bila koalicijska razmerja že dokončno določena. To morajo v skladu s poslovnikom storiti v 30 dneh po konstituiranju, v sedmih dneh pa morajo tudi ustanoviti poslanske skupine.

Z ustanovno sejo novega se bo zaključil mandat starega sklica

V petek bo torej nastopil mandat sedmi sklic državnega zbora, v katerem bo sedelo 32 poslank in 58 poslancev, ki so v povprečju stari 48 let. Med njimi je 26 takih, ki mandat nadaljujejo, ostali ga nastopajo na novo.

Z ustanovno sejo bo prenehal mandat dosedanjemu sklicu DZ, iz državnega zbora pa se bo poslovilo 64 poslank in poslancev. Nekateri odhajajoči poslanci se bodo vrnili na delovna mesta, ki so jih zasedali pred delom v DZ, tisti, ki možnosti zaposlitve ali upokojitve nimajo, pa bodo lahko zaprosili za nadomestilo plače v višini 80 odstotkov zadnje plače.

Tako novoizvoljeni kot odhajajoči poslanci pa bodo morali v mesecu dni Komisiji za preprečevanje korupcije javiti svoje premoženjsko stanje.

Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. To bo najverjetneje predsednik relativne zmagovalke volitev SMC Miro Cerar, ki že vodi pogovore s potencialnimi koalicijskimi partnerji DeSUS, SD, NSi in ZaAB. ZL in SDS bosta zagotovo v opoziciji.

Mandatarja državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev, o kandidatu pa mora odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na roke je pričakovati, da bodo poslanci o mandatarju glasovali v začetku septembra.

Ko je predsednik vlade izvoljen, mora najpozneje v 15 dneh državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov. Do nastopa nove vlade tekoče posle opravlja aktualna vlada, ki jo vodi Alenka Bratušek. Ena zadnjih potez njene vlade pa bo očitno predlog evropskega komisarja, o katerem pa soglasja, kot kaže, ni. (sta)

Državni zbor RS