V Žabnici med Kranjem in Škofjo Loko po vsej verjetnosti naleteli na rimsko naselbino

Že v letih 1982 in 1983 so arheologi pri cerkvi sv. Urha v Žabnici odkrili rimske ostaline, ki so tedaj nakazovale, da je na tem območju stala villa rustica. V minulem tednu pa so zaradi gradnje kanalizacije znova pregledali manjši del območja ob cerkvi in odkrili temelje še ene stavbe. Kot je za STA povedal vodja izkopavanj Draško Josipovič, nove najdbe kažejo na rimsko naselbino.

Villa rustica je imela namreč običajno eno bivalno in eno gospodarsko stavbo, v Žabnici pa so sedaj arheologi odkrili že več stavb. Poleg tega je med območjem tokratnih izkopavanj in tistih iz leta 1983 več kot 150 metrov zračne razdalje. Lahko bi šlo za eno od postaj na stari rimski trasi ceste od Stare Loke do Kranja, lahko pa gre za malo večji vicus, ki je vseboval tudi počivališče, ugotavlja Josipovič.

K sklepu, da sta bila Žabnica in zahodni del Sorškega polja v času rimske okupacije poseljena, arheologe navaja tudi kamen pisarja, ki je vzidan v steno cerkvenega zvonika. Ville rustice namreč niso imele tako bogate arhitekture, v tem primeru pa gre najverjetneje za večji nagrobni spomenik. Podobne so že našli v Ljubljani, najbolj znani pa so iz Šempetra v Savinjski dolini, kjer so veljaki mesta Celeia imeli svoje grobne parcele.

Podoben kamen, kot je vzidan v cerkev, prav tako iz podpeškega apnenca, so arheologi sedaj našli tudi v temeljih stavbe, ki so jih odkrili minuli teden. Znano je, da so imeli v Podpeči pod Krimom Rimljani svoj kamnolom, od koder so po Ljubljanici razvažali polizdelke ter jih potem na licu mesta izklesali v spomenike po naročilu kupca.

Poleg ruševin rimske stavbe so arheologi našli predmete, kot so ostanki lončkov, oljenk in stekla, pa tudi rimske novce in celo novec iz 13. stoletja, ki je bil verjetno izgubljen pri gradnji ene od predhodnic današnje cerkve sv. Urha.

Podatki kažejo, da so Žabnico kolonizirali Freisinški škofje v 10. stoletju, sedaj pa se je še enkrat potrdilo, da je bilo to ozemlje že 500 let pred tem poseljeno, najverjetneje celo ves čas rimske okupacije v naših krajih, od 1. do 5. stoletja, najbolj intenzivna pa je bila poselitev v 4. stoletju, saj največ najdenih predmetov datira v ta čas.

Arheologi, ki so letošnjega maja pri spremljanju gradbenih del na zaščitenem območju v Žabnici takoj naleteli na arheološko zanimive plasti, so za tokratna izkopavanja imeli na voljo le en teden. Z izkopom so bili omejeni na kvadraturo 11 krat sedem krat štiri metre, toliko kot je bilo potrebno, da sedaj lahko izvajalci del nadaljujejo gradnjo kanalizacijskega omrežja.

V prihodnosti Josipovič računa, da se bo urejanje kanalizacije in vodovoda na tem območju še nadaljevalo, tedaj bi tudi arheologi lahko nadaljevali z raziskovanjem, ki bi lahko prineslo nova spoznanja. “Znanje gre naprej in podatki se množijo. Že sedaj se kaže, da gre pri večini tistih najdišč, za katere smo rekli, da so ville rustice, verjetno za neke naselbine rimskih kolonizatorjev ali staroselcev,” ugotavlja. (sta)

Slika je simbolična