Samooklicana Republika Doneck trmoglavo vztraja pri nedeljskem referendumu

Po sredinem pozivu ruskega predsednika Putina, naj proruski separatisti na vzhodu Ukrajine preložijo referendum, predviden za nedeljo, so se “ljudski sveti” samooklicanih republik v Donecku in Lugansku odločali, ali bodo temu pozivu prisluhnili ali pa bodo s pripravami nadaljevali. Odločili so se za slednje.

“Referendum bo potekal 11. maja,” je za rusko tiskovno agencijo Interfax napovedal eden voditeljev separatistov Miroslav Rudenko. To odločitev je sprejel ljudski svet “ljudske republike Doneck”, je pojasnil. Republika Doneck je sicer samooklicana in nepriznana.

Kot je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass pojasnil še en voditelj proruskih separatistov Andrej Purgin, odločitev o neodvisnosti Donecka ni v rokah vodstva separatistov, ampak tamkajšnjega ljudstva. “Ljudje imajo zdaj prvič priložnost za herojsko dejanje in nihče nima pravice, da jim to vzame,” je dodal.

Na nedeljskem referendumu v pokrajinah Doneck in Lugansk naj bi sicer odločali, ali bi se odcepili od Ukrajine oz. razglasili neodvisnost od prozahodnih oblasti v Kijevu. Na referendumu naj bi sodelovali več kot trije milijoni tamkajšnjih prebivalcev.

V Bruslju so se že odzvali, da bi ta referendum le še poslabšal razmere v Ukrajini. Kot je povedala tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič, je za EU tak referendum nelegitimen, EU pa odločno podpira ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine.

Dodala je sicer, da jemljejo na znanje Putinove pozive v sredo, a izpostavljajo, da bodo pozorno spremljali, ali bodo besedam sledila tudi dejanja.

Putin je sicer v sredo pozval tudi k začetku dialoga v Ukrajini, začasne oblasti v Kijevu pa, naj prekinejo operacijo proti separatistom na vzhodu države. A pri vseh pozivih je bil očitno zavrnjen, saj tudi Kijev nadaljuje s “protiteroristično operacijo” na vzhodu države.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je Putina tudi obtožil, da prodaja meglo. Na zunanjem ministrstvu pa so dejali, da je začasna vlada v Kijevu sicer pripravljena na pogovore s političnimi strankami in predstavniki regionalnih oblasti na vzhodu države za razrešitev krize, vendar pa ne tudi s “teroristi”, kot v Kijevu označujejo proruske separatiste.

“Dialog s teroristi ni mogoč in je nepredstavljiv,” je poudarilo zunanje ministrstvo. Krivda za konflikt, v katerem je v minulih tednih umrlo več deset ljudi, več sto pa je bilo ranjenih, je na “ruskih agresorjih proti naši državi”, so poudarili.

Tudi začasni predsednik Oleksander Turčinov je poudaril, da se ne bodo pogajali z oboroženci, ki imajo “kri na rokah”. Vodja sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij pa je nato objavil, da operacije na vzhodu Ukrajine ne bodo prekinili.

Putin je sicer v sredo med drugim dejal tudi, da je Moskva umaknila svoje enote z meje z Ukrajino, kjer naj bi bilo sicer okoli 40.000 ruskih vojakov. A v ZDA in Natu so odgovorili, da niso videli nobenega dokaza za to.

Rusko zunanje ministrstvo je zatem generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena danes obtožilo, da je “slep”. Predlagamo, da se slepi seznanijo s sredino izjavo predsednika, so sporočili z ministrstva.

Rasmussen je nato v Varšavi ponovil, da ni videl še nobenih dokazov, da je Moskva dejansko umaknila sile z meje z Ukrajino. “Zagotavljam vam, da bom, če bi dobili vidne dokaze, da dejansko umikajo svoje enote, prvi, ki bom to pozdravil,” je dejal po pogovorih s poljskim premierom Donaldom Tuskom. Glede obtožbe iz Moskve o “slepoti” pa je zagotovil, da vidi zelo dobro. Rasmussen je nato po dvodnevnem obisku na Poljskem odpotoval v Estonijo.

V Bruslju je medtem padel tudi načelni dogovor o zaostritvi sankcij proti Rusiji. Kot so se dogovorili veleposlaniki članic, bi bilo poslej v skladu s tem dogovorom mogoče z zamrznitvijo premoženja kaznovati tudi podjetja na Krimu, ki podpirajo kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine.

Doslej je bilo merilo za uvrstitev na kazenski seznam kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine, ki je dejansko omogočalo le kaznovanje posameznikov.

Na kazenskem seznamu je sedaj 48 posameznikov. Po novem pa bo mogoče kaznovati tudi osebe in podjetja, ki ogrožajo varnost v Ukrajini in ovirajo delo mednarodnih organizacij, na primer Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Za uveljavitev dogovora je potrebna še potrditev na ministrski ravni. O tem bodo tako dokončno odločili zunanji ministri unije na zasedanju v ponedeljek v Bruslju. Ministri naj bi sicer preučili vse vidike ukrajinske krize, vključno z načrtovanim referendumom o neodvisnosti Donecka in Luganska.

EU še vedno pripravlja tudi nabor sektorsko usmerjenih gospodarskih sankcij, ki jih je po besedah predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya pripravljena sprejeti v primeru nadaljnje destabilizacije Ukrajine.

Pripravljamo nabor vseh možnih sankcij in oceno njihovega učinka, a to je tajen dokument, je o tem dejal evropski komisar za trgovino Karel De Gucht. Članice bodo odločile, ali, kaj in kdaj jih bodo izvedle, a predvsem iskreno upam, da se bodo razmere v prihodnjih dneh umirile, je še povedal komisar. (sta)

Referendum na Krimu