Odstop Romane Tomc kot poziv k bolj pravni in pravični državi!
Poslanke in poslanci so se seznanili z odstopom Romane Tomc s položaja podpredsednice Državnega zbora. Kot je v nagovoru poslankam in poslancem povedala Tomčeva, je njen odstop “poziv k bolj pravni in pravični državi” ter poziv k priznanju, da brez korenitih sprememb v državi “ne bomo postali razvita, pravična, solidarna in demokratična država”.
Tomčeva je poudarila, da je pred nekaj več kot dvema letoma, ko je bila imenovana na mesto podpredsednice DZ, verjela, da bo lahko prispevala k boljšemu delovanju DZ. Vendar pa ji to, kot je dejala, ni uspelo, saj je tudi DZ samo “širši del nekega sistema, ki ne deluje”. Največja težava pa je v tem, da si tega nismo sposobni priznati, je opozorila.
“Nekateri nas še vedno skušajo prepričati, da je vse v redu, da gredo stvari na bolje. Ampak kako to, da ljudje tega ne čutijo,” se sprašuje Tomčeva. Delovanje vlade v minulem letu je po njenih besedah zaznamovalo predvsem izjemno zadolževanje, dvigovanje davkov ter prazne in prelomljene obljube.
Zanimivo je tudi, da “si vlada brez sramu pripisuje zasluge za nekatere ukrepe, ki učinkujejo še danes, pa so nekoč njeni predstavniki ostro oporekali temu, da bi bili ti ukrepi sploh sprejeti”. Kot je poudarila Tomčeva, je na primer dejstvo, da zakona, ki je omogočil začetek sanacije bančnega sistema, ni sprejela vlada Alenke Bratušek.
Res je, da so se gospodarski kazalci v zadnjem času obrnili navzgor, toda po mnenju Tomčeve “ne zaradi ukrepov vlade, ampak predvsem kot posledica dobrih razmer na tujih trgih”. Po drugi strani pa nas mednarodne institucije v svojih poročilih opozarjajo, da bo treba storiti nekaj več od dvigovanja davkov in zanašanja na izvoz, je pojasnila.
Tudi sodna veja oblasti po oceni Tomčeve ne spoštuje osnovnih standardov pravne države. “Primeri, kjer je odločitev sodišča utemeljena na indicih, ne pa na dokazih, nimajo prostora v razvitih demokratičnih državah,” je dejala.
Zakonodajna veja oblasti, torej poslanci v parlamentu, pa so po njenih besedah vse bolj “samo opazovalci dogajanja”. “Mislimo, da imamo moč odločanja, potem pa pogosto spoznamo, da odločitve sprejemajo drugje,” je dejala.
Tudi sicer so v DZ po njeni oceni postali “ujetniki sistema, ki ne deluje”. V takšnih razmerah pa tudi funkcije, ki naj bi bile spoštovane in pomembne, izgubljajo svoj pomen, je še pojasnila Tomčeva. (sta)
Romana Tomc