Predsednik Pahor poudaril pomen združevanja naroda

Po Pahorjevem mnenju današnja slovesnost ni primeren prostor za natančne zgodovinske refleksije. “Ne glede na to, kako se prepletajo dejstva in miti, je potrebno knežjemu kamnu in ustoličevanju vojvode pripisati pomembno vlogo pri nastajanju in krepitvi tistega, kar danes imenujemo nacionalna zgodovinska zavest ali zavednost in posledično državotvornost,” je med drugim dejal Pahor v slavnostnem nagovoru.

Opozoril je tudi na simboliko posaditve lipe pri spominskem obeležju vojne za samostojno Slovenijo. “V tej vojni smo se Slovenci za svojo stvar postavili enotno. Enako enotno, kot smo izpričali zahtevo po ustanovitvi lastne države na plebiscitu.” je dejal.

A ne enega ne drugega ne bi bilo, če se dolgo v zgodovini prej, zlasti pa na predvečer slovenske demokratične pomladi na prelomu 90. let prejšnjega stoletja najbolj napredni in zavedni posamezniki in intelektualni krogi ne bi postavili za zamisel demokratične in suverene države, opozarja predsednik republike. “Res je, da smo bili Slovenci enotni na plebiscitu in v vojni za Slovenijo. Vendar je dobro in prav, če se vsaj sem in tja zavemo, da ta enotnost ni prišla čez noč in da je bila sprva zamisel demokracije in suverene države predmet polemik,” je dodal.

Kot poudarja, je bil za to potreben pogum in razum, da se je v odločilnih časih za našo narodovo usodo izreklo zahteve, ki so se s časom izkazale kot vse narodne. Tako zahtevo je bil na današnji dan pred 25 leti izpovedal pesnik Tone Pavček v Majniški deklaraciji rekoč, “da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda, v okviru prenovljene Evrope”.

Pahor poudarja, da ta vizionarska zahteva ni bila izrečena v času politične in narodove enotnosti, vendar je tak čas sploh vzpostavila. Zato se je zahvalil za pogum in razum vsem, ki so s svojimi ravnanji omogočili in pripravili zborovanje na Kongresnem trgu četrt stoletja nazaj. “Predstavlja pomemben zgodovinski mejnik v nastajanju jasnega izraza politične volje o slovenski suvereni državi in oblikovanja splošnega ljudskega soglasja o tem,” je dejal Pahor.

Po njegovem mnenju niti ni naključno, da z vsemi temi simbolnimi mejniki prav v tem času praznujemo tudi deseto obletnico včlanitve Slovenije v EU. Ideja suverene slovenske države je bila namreč v prevratnih trenutkih narodove zgodovine neposredno in živo prepletena z evropsko idejo. Slovenci se nismo osamosvojili zato, da bi bili izolirani, temveč zato da bi bili povezani z Evropo, je opozoril.

Ne glede na to, kako in koliko smo danes razočarani glede visokih pričakovanj ob včlanitvi Slovenije v EU, pa se po mnenju predsednika republike vendarle moramo strinjati, da omogoča potreben mir, varnost in blaginjo, čeprav ne v želeni meri. Predvsem je pomembno, da se 10 let kasneje bolj jasno zavemo lastne odgovornosti za našo in skupno evropsko prihodnost, je dejal.

Ob trenutnih političnih razmerah pa je zagotovil, da bo v okviru svojih ustavnih pooblastil in željo po povezovanju, strpnosti in medsebojnem spoštovanju storil vse, da “bomo ta čas premostili premišljeno, demokratično, mirno in uspešno. Prav nič ne bi bilo paradoksalno, če bi se prav v tem času, ko je zaupanje v politične in druge institucije države zelo omajano, z vizionarskimi, a praktičnimi ukrepi že snovalo novo poglavje našega narodnega napredka”. (sta)

Slika je simbolična