Predstavniki gospodarstva in Univerze v Ljubljani so na okrogli mizi Gospodarstvo v soustvarjanju in prenosu znanj, ki je potekala v okviru današnjih prireditev na univerzi, opozorili na nujnost medsebojnega sodelovanja. Tako bi lahko kar najbolje izkoristili potenciale na obeh straneh, pravijo. Posredovali so tudi primere dobrih praks.
Predsednik uprave Kolektor Stojan Petrič je dejal, da je sodelovanje z univerzami in inštituti nujno za “lažje prebijanje naprej”. Gospodarstvo je brez vpetosti v fakultete in njihovo znanje po njegovih besedah kakor “voz, ki gre po zelo ostrem pesku”.
V podjetju, ki ga vodi, dobro sodelujejo z Institutom Jožefa Stefana, svoje dobre prakse pa prenašajo tudi v učilnice, je dejal.
Prav tako je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac naštel številne dobre izkušnje, ki jih ima Gorenje pri sodelovanju z univerzami in inštituti. “V Sloveniji je ogromno znanja. A včasih ga ne uspemo povezati, da bi bili še bolj učinkoviti,” opaža.
Multinacionalke, s katerimi tekmujejo na trgu, zelo veliko vlagajo v znanje, je opozoril. Povezovanje z inštituti in univerzami je zato za Gorenje po njegovih besedah zelo pomembno.
Vtis ima sicer, da je zavedanja o pomenu sodelovanja med gospodarstvom in univerzami vedno več. Opozarja pa, da je sodelovanje “dvosmerna cesta”. Obe strani morata imeti interes za sodelovanje, pravi Bobinac.
Aleš Podgornik s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in iz Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo ugotavlja, da se je miselnost od leta 1991 že zelo spremenila. “Pomembno je, da se zavedamo, da si upamo, da zmoremo,” je dejal.
Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je v razpravi menila, da bi morala univerza ohraniti stik z mladimi, ki odidejo v tujino in se tam skušajo uveljaviti na svojem področju. Če bi imeli stik z njimi, bi to pomenilo normalno povezovanje v globalnem svetu, v katerem ljudje prihajajo in odhajajo, je dejala. Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik pa je ob tem zagotovil, da so že začeli vzpostavljati takšno mrežo, da bi razširili možnosti za sodelovanje. (sta)
Slika je simbolična

In to so oni sedaj leta 2014, ob vseh titulah in zaslugah, ki si jih pripenjajo na čela in prsi, ter predvsem v lastne žepe, vrgli ven kot veliki izum, ki naj bi rešil obubožano, poneumljeno in predvsem samovšečno SLO.