Jutri je svetovni dan gledališča

“Povsod se ljudje zbiramo, da bi se združili v mimobežnih gledaliških svetovih, ki jih ustvarjamo, in v živo, s telesom, dihom, glasom, izrazili človeško zapletenost, našo raznolikost, našo ranljivost,” je zapisal v poslanici.

Duh uprizarjanja je po Baileyevih besedah rojen iz skupnosti, nosi maske in preobleke raznoterih tradicij, daje trdnost našim jezikom, ritmom in kretnjam ter očiščuje prostore med nami. “In mi, umetniki, ki ustvarjamo pod vplivom tega starodavnega duha, ga prepuščamo skozi naša srca, zamisli in telesa, da bi tako lahko razkrili svoje resničnosti v vseh njihovih običajnostih in svetlikajočih se vabljivih skrivnostnostih,” je zapisal.

“Toda kaj je tisto, kar čutimo, da bi morali razkrivati v času, ko si na milijone ljudi prizadeva za preživetje. Ali je v svetu neenakomerno razporejenih moči, v katerem nas skušajo različne hegemonistične ureditve prepričati, da je en narod, ena rasa, en spol, ena spolna izbira, ena religija, ena ideologija in en kulturni okvir vreden več kot vsi drugi, sploh še utemeljeno vztrajati na tem, da bi morala biti umetnost izvzeta iz družbenih prizadevanj,” se v poslanici sprašuje Bailey.

Ali umetniki iz aren in z odrov pristajajo na uničujoče zahteve trga ali pa se “zavedamo moči, ki jo imajo in s katero bi lahko očistili srca in duše naše družbe, okoli sebe zbrali ljudi, navdihovali, očarali in širili informacije ter ustvarili svet upanja in odkritosrčnega sodelovanja”, je zapisal Bailey.

Letošnjo slovensko poslanico pa je prispeval igralec Gašper Tič, in sicer odlomek iz Ode gledališču. V njem opiše nenavadne sanje ob bližajočem se svetovnem dnevu gledališča, v katerih se mu prikaže Slovensko gledališče v podobi starca, ki je “še vitalen, a hkrati prav monumentalen”.

Potoži se mu: “mi žepnine več ne dajo, v negotovosti me puščajo, prijatelje, ki delali so zame – že odpuščajo!” (…) Nato pa mu reče: “Iskreno radosti me notranji pogled na gledališče, igralce, režiserje, ustvarjalnosti vseh stičišče. Res vas občudujem in priznam, me gane ta ljubezen vaša, ki mi vselej celi rane. Vi ste moji ljubi – lepo vas prosim, skup držite, ozavestite, da ste na istem bregu, v bran svetlobe in ljubezni skup stopite, poslanstvu služijo, ne egu.”

Prosi jih še: “Zame vselej govorite, da sem na svetu, vam zrcalo, a ko kaj povem, se sliši le malo; naj zavejo se politiki, ki sploh so blizu jim vse fraze, da kultura ni nekaj, kar se odpelje na varno v davčne oaze, ni nekaj, kar se da v stečaj, na novo odpre in skrije grehe za nazaj…. Kultura je nekaj, kar se goji, ker brez nje: ne le človek, narod ne preživi.”

Obe poslanici bodo igralke in igralci na svetovni dan gledališča prebirali pred predstavami, praznik gledališča pa bo zaznamovala tudi podelitev strokovnih priznanj Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Priznanja bodo podelili na slavnostnem odprtju Tedna slovenske drame v Kranju, ki se bo letos začel prav na svetovni dan gledališča.

Odličje Marija Vera za življenjsko delo bo prejel igralec Evgen Car, veliki bršljanov venec za življenjsko delo pa Barbara Pavlin za delo in dosežke na področju gledališke maske.

Prav tako 27. marca bo v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) premiero doživel avtorski projekt Daria Varge Zakulisje prvakov. To je po Vargovih besedah zgodba o igralcu, ki se je četrt stoletja ukvarjal z uprizoritvami v režiserskem gledališču ali avtorskih projektih raznih režiserjev, zdaj pa želi ustvariti predstavo, ki bi se ukvarjala z igralcem.

Sicer pa Varga teater vidi kot celoto. Kot je dejal za STA, teater niso le igralci, ki so najbolj izpostavljeni, so tudi scenografi, kostumografi, tisti, ki skrbijo za organizacijo. Vsi morajo delovati kot dobro usklajen kolektiv in energija, ki se tako ustvari, je vidna v predstavah kot končnem izdelku. “Če ni dialoga, ljubezni, spoštovanja, sposobnosti prisluhniti drug drugemu, potem gledališče ne mote biti dobro,” je prepričan igralec, ki je samo v SMG ustvaril več kot 50 vlog.

Gledališče po njegovem prepričanju tudi ne nastaja iz nečesa že znanega, ampak gre pri vsaki vaji za iskanje in odstranjevanje napak. “S tem prihajamo do skupine resnice, do predstave. Dobro je, da je idej, vložkov, oziroma teh napak čim več, da je veliko materiala. Kajti manj ko ga je, težje se dospe do resnice,” pravi Varga.

Nosilec dogodkov ob svetovnem dnevu gledališča, ki ga obeležujemo od leta 1962, je Mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institute ITI World Organization for the Performing Arts), glavni partner za področje uprizoritvenih umetnosti pri Unescu. (Tatjana Zemljič, sta)

Slika je delno simbolična