Irska bo iz programa pomoči izstopila brez previdnostnega posojila
Irska ob izstopu iz triletnega programa pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) prihodnji mesec ne bo potrebovala previdnostnega posojila, je danes sporočila irska vlada. Država ima namreč dovolj denarnih rezerv, javne finance so pod nadzorom, obresti na državne obveznice pa rekordno nizke.
“Irska vlada se je danes po previdni in temeljiti oceni vseh možnosti odločila, da bo Irska iz programa EU in IMF izstopila decembra, kot načrtovano, in sicer brez v naprej dogovorjenega previdnostnega posojila,” je v izjavi za javnost sporočilo irsko finančno ministrstvo.
Kot je poudarilo, ima država ob koncu leta za 20 milijard evrov denarnih rezerv, s katerimi bo lahko pokrila obveznosti, vezane na sanacijo javnega dolga in stroške delovanja države do začetka leta 2015.
Irske oblasti verjamejo tudi, da je mednarodni obvezniški trg Irski naklonjen, saj je zahtevana donosnost na njihove državne dolžniške vrednostne papirje na rekordno nizkih ravneh. Povprečna obrestna mera na irske državne dolžniške vrednostne papirje z dospelostjo marca 2023 je bila denimo danes na sekundarnem trgu na elektronski borzi MTS okoli 15. ure pri 3,54 odstotka, torej daleč od psihološke meje sedmih odstotkov.
Irska se je sicer na trg dolgoročnih obveznic vrnila lani, pišejo tuje tiskovne agencije.
Nekdanji keltski tiger bo 15. decembra tako postal prva država območja evra, ki bo zaključila program pomoči.
Zeleno luč za ta korak sta Dublinu minuli teden po končanem pregledu stanja irskih financ in gospodarstva prižgala EU in IMF, irski vladi pa je v rokah ostala le še odločitev, ali se za primer, da bi se pogoji za njeno zadolževanje na mednarodnih trgih znova zaostrili, dogovori za previdnostno posojilo ali poseben sklad za zavarovanje.
Dublin je EU in IMF za pomoč zaprosil konec leta 2010, potem ko je svetovna finančna kriza leta 2008 močno prizadela irski nepremičninski trg, banke in trg dela. Rešilni paket je bil vreden 85 milijard evrov, v zameno pa je morala država pristati na stroge varčevalne ukrepe. Irska je izvedla obsežne strukturne reforme, dosegla fiskalne cilje in spodbudila zaposlovanje. Med članicami območja evra, ki so zaprosile za finančno pomoč, velja za najbolj vzorno.
Poleg Irske so finančno pomoč prejeli še Ciper, Grčija in Portugalska. Španija je medtem vključena v poseben program pomoči za sanacijo bank.(sta)
(fotografija je simbolična)