Državni program SVIT dobiva željeno odzivnost

Prvi presejalni krog je trajal od aprila 2009 do marca 2011, drugi krog se je končal decembra lani, od januarja letos pa teče tretji krog. Rezultati prvega presejalnega kroga so že znani, medtem ko aktivnosti iz drugega presejalnega kroga še potekajo, zato končni rezultati drugega kroga še niso znani, je pojasnila Mlakar Novakova.

V prvem presejalnem krogu je bilo odkritih 864 rakov, od teh je bilo kar dve tretjini odkritih v zgodnji razvojni stopnji, ko dodatnega onkološkega zdravljenja ni bilo treba izvajati. “S takimi rezultati smo lahko samo zadovoljni,” pravi vodja Centra Svit, ki ob tem pravi, da lahko iz tega sklepamo, da je rak debelega črevesa in danke v Sloveniji resen javnozdravstveni problem, kar kažejo tudi podatki registra raka.

Še pomembnejša pa je informacija, da je kar 37 odstotkov tistih, ki so opravili kolonoskopijo v prvem presejalnem krogu, imelo prisotne in odkrite ter odstranjene napredovale adenome, ki predstavljajo večje tveganje za raka.

Zato je po njenih besedah zelo pomembno, da se vsi, ki dobijo vabilo za sodelovanje v programu, nanj tudi odzovejo, in se v primeru, da je test pozitiven, odločijo za dodatno preiskavo oz. kolonoskopijo, ki pojasni vzrok krvavitve. Če s tem odkrijejo polipe ali celo rak, se to lahko tudi pravočasno odstrani.

Iz Centra Svit na letni ravni pošljejo od 250.000 do 280.000 vabil. V letu 2009 je bila odzivnost 36-odstotna, do lani pa je narasla na 62 odstotkov. Cilj izvajalcev programa pa je doseči 70-odstotno odzivnost ali še več, da bi res zajeli vse, ki jim je program namenjen, poudarja Mlakar Novakova, ki ob tem izpostavlja pomen stalnih promocijskih aktivnosti.

Od leta 2010 spremljajo tudi odzivnost po devetih slovenskih zdravstvenih regijah oz. posameznih območjih pod okriljem regijskih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV). Tudi po posameznih regijah opažajo izboljšanje trenda, še vedno pa obstajajo razlike znotraj regij po občinah, tako da se odzivnost giblje od 45 do 70 odstotkov.

Po podatkih za lani je bila posebej dobra odzivnost v primerjavi z ostalo Slovenijo v regijah, ki ju pokrivata ZZV Kranj in Nova Gorica, saj imata obe regiji nad 65-odstotno odzivnost. Nekoliko slabše, okoli 58- in 59-odstotna pa je odzivnost v zdravstvenih regijah Murska Sobota, Koper in Maribor.

“Sprva smo si prizadevali, da ne bi imeli v Sloveniji nobene regije pod 50 odstotki. Ta cilj smo dosegli, zdaj pa si želimo, da v nobeni zdravstveni regiji ne bi bilo nobene občine, ki bi imela odzivnost pod 50 odstotki. In tukaj nas še nekaj dela čaka,” je dejala Dominika Mlakar Novak, zato so po Sloveniji vseskozi organizirane različne promocijske aktivnosti.

Program Svit je namenjen populaciji v starosti od 50 do 69 let, posamezno presejalno obdobje pa traja dve leti. Letos denimo, ko je neparno leto, vabijo vse osebe, ki so rojene na neparno rojstno letnico v obdobju od 1945 do 1963.

Program Svit je dolgoročno zastavljen in tudi denar, ki ga za program namenja zavod za zdravstveno zavarovanje, je planiran dolgoročno, je povedala Mlakar Novakova.

Kot so STA pojasnili na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), je bilo lani nosilcu programa Svit zagotovljenih nekaj manj kot 1,3 milijona evrov, za kolonoskopije je bilo namenjeno 1,1 milijona evrov in za patohistološke preiskave 241.000 evrov. Za izvajanje in upravljanje programa Svit na IVZ skrbi 24 zaposlenih.

Po zadnjih podatkih iz registra raka je rak debelega črevesa in danke drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Povprečno na leto za tem rakom zboli 1395 oseb, umre pa 730 oseb.(sta)

Cilj izvajalcev programa  je doseči 70-odstotno odzivnost ali še več, da bi res zajeli vse, ki jim je program namenjen.